Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 24/01 in 7/03) ter 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 24. 4. 2003 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu na območju Občine Cerkno
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se opredeljuje pokopališki in pogrebni red na pokopališčih v Občini Cerkno.
Na območju Občine Cerkno so naslednja pokopališča: Cerkno, Bukovo, Jagršče, Novaki, Orehek, Otalež, Police, Ravne in Šebrelje.
Na posameznem pokopališču se praviloma pokopavajo umrli, ki spadajo v določeni pokopališki okoliš in najemniki grobov oziroma njihovi svojci.
Območje pokopališča obsega prostor za grobove, mrliško vežico, parkirišča in druge površine in objekte, ki sodijo k pokopališču.
2. člen
S pokopališči na območju Občine Cerkno upravljajo krajevne skupnosti (v nadaljevanju: upravljavec).
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
4. člen
Umrli se čuva v mrliški vežici. V krajih okoliša kjer na pokopališču ni mrliške vežice, se umrle lahko čuva v drugi mrliški vežici praviloma na območju občine, ali pa doma. Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili pooblaščenih organizacij ali zasebnikov.
Prenos na pokopališče v mrliško vežico je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
5. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
6. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Od trenutka smrti mora preteči najmanj 36 ur.
Točen čas pokopa določi upravljavec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljavcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah, ki so v njegovi pristojnosti.
7. člen
Za mesto novega groba se dogovorita pred pogrebom upravljavec in naročnik pogreba.
Če bo pokop opravljen v že obstoječi grob, mora plačnik pogreba, če ni najemnik groba, predložiti tudi najemno pogodbo s pisnim dovoljenjem najemnika, da dovoljuje pogreb umrlega v ta grob, razen, če je umrli bil najemnik groba.
8. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom za določen čas izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
9. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, žarni grob ali urejeno grobnico.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi soglasja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa in po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve.
10. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
11. člen
Pokopi so lahko vsak dan.
Mrliške vežice so v času ležanja pokojnika odprte:
– v letnem času, od 1. 4. do 30. 9., od 8. do 20. ure,
– v zimskem času, od 1. 10. do 30. 3., od 9. do 19. ure.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
12. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Naročnik (plačnik) pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
– poslovitev od umrlega in pokop kot civilni obred,
– poslovitev od umrlega in pokop kot verski obred,
– tihi pokop (pokop v družinskem krogu),
– anonimni pokop,
– razsip pepela.
13. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop.
Ob pogrebni svečanosti in času verskega obreda je upravljavec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na drug krajevno običajen način.
14. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika oziroma posmrtnih ostankov z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki. Pogrebniki ostanejo v pogrebnem sprevodu ob krsti oziroma žari ves čas pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebu sodeluje godba ali pevci, zaigra godba žalostinko, potem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledijo govori govorcev in verski obred.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način oziroma drug primeren način, ki se dogovori z upravljavcem.
15. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče do kraja pokopa. Hkrati se lahko izvaja igranje žalostinke.
Na pokopališču kjer je mrliška vežica, mora biti pokojnik pripeljan v mrliško vežico najmanj 4 ure pred pogrebom.
16. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– v primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda zastavonoša z državno zastavo, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov,
– v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda zastavonoša z državno zastavo, nato sledi nosilec verskega obeležja in za njim prapori,
– za nosilci praporov gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi drugi udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom do groba. Razpored v sprevodu se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način oziroma drug primeren način, ki se dogovori z upravljavcem.
17. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim oziroma žara se položi v grob. Temu sledijo poslovilni govori. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred, zapojejo pevci, zaigra godba. S tem je pogrebna poslovitev končana.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način oziroma drug primeren način, ki se dogovori z upravljavcem.
Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grude zemlje, cvetico ali pokropijo z blagoslovljeno vodo.
18. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci...), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
Za oborožene sile Republike Slovenije, ki sodelujejo pri pogrebnih slovesnostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov in pogrebov delavcev Ministrstva za notranje zadeve, veljajo njihova pravila.
19. člen
Tihi pogreb je, če se na željo pokojnika ali svojcev o pogrebu ne obvesti javnosti.
Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka, razen drugega odstavka 13. člena.
Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij.
20. člen
Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev, ne opravlja pogrebna svečanost. Anonimni pokop opravi izvajalec javne službe ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.
21. člen
Pepel se lahko raztrosi na zato posebej določen prostor. Upravljavec posebej vodi knjigo pokopanih za tako določen prostor.
22. člen
Pred izkopom jame je oseba, s katero je dogovorjen izkop, dolžna ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu ne poškoduje.
Če nastane poškodba, pooblaščena oseba v soglasju z upravljavcem ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati.
23. člen
Oseba, ki je zadolžena za izkop jame je dolžna zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu groba ter jih shraniti.
Najdene predmete mora najditelj izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer pa ravnati v skladu z veljavnimi predpisi.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
24. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno rekreacijske površine in podobno.
Vsako pokopališče mora imeti ograjo (zid, živa meja ipd.), shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje odpadkov.
Pokopališče mora biti praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
25. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječih pokopališč v skladu s prostorskimi akti odloča občinski svet.
Preden se sprejme odločitev o opustitvi pokopališča morata podati svoje mnenje tudi pristojna zdravstvena inšpekcija in zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
26. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališčih v Občini Cerkno so naslednje zvrsti grobov:
– enojni grob,
– dvojni grob,
– otroški grob,
– žarni grob in
– grobišča.
27. člen
Vsako pokopališče mora imeti načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega načrta mora skrbeti upravljavec.
28. člen
Grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih.
Oddajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 10 let.
29. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih.
V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Če se žara shrani v obstoječ enojni, dvojni ali otroški grob, se tak grob ne pojmuje kot žarni grob.
30. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah, ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba, in iz vrstnih grobov, po poteku določene dobe.
31. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,8 m in se lahko poglobijo.
Širina enojnega groba je od 0,8 m do 0,9 m.
Širina dvojnega groba je od 0,9 do 1,8 m.
Širina otroškega groba je do 0,8 m.
Dolžina enojnih, dvojnih grobov je do 2,1 m, otroških do 1,5 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m, razdalja med grobovi pa 0,3 m.
Na novih ali razširjenih delih pokopališča pa v skladu z ureditvenim načrtom.
Na starih delih pokopališča se grobovi urejajo v okviru obstoječih dimenzij, vse eventualne spremembe pa je možno izvesti le na osnovi bolj racionalnega načrta razdelitve, katerega izdela upravljavec v soglasju z najemniki grobov.
Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m.
Žarni grobovi so široki 0,7 in dolgi od 1 m do 1,3 m.
Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov.
32. člen
Zaradi postavitve spomenika zemlje z groba ni dovoljeno odstranjevati. Spomenik je dovoljeno postaviti takrat, ko se zemlja na grobu posede toliko, da je z groba ni potrebo odvažati. Spomenik se lahko postavi le v skladu z ureditvijo obstoječega pokopališča in s pisnim soglasjem ter po navodilih upravljavca.
33. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu, in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče. O tem odloča upravljavec.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične ali pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa.
34. člen
Ekshumacije, ki so uradno dovoljene in ekshumacije po želji strank, se opravljajo ob vsakem času.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
Določila 33. člena ne veljajo za žarne grobove.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
35. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebo najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemodajalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
36. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za dobo 10 let. Po preteku te dobe se pogodba podaljšuje z vsakokratnim plačilom najemnine.
Če pogodbena stranka po preteku dobe ne plača najemnine, jo upravljavec opozori z opominom. Če najemnik v nadaljnjih 30 dneh od prejema pisnega opomina ne poravna najemnine, je dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po prejetem opozorilu s strani upravljavca. Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
Osnovno vzdrževanje opuščenega groba izvaja upravljavec na svoje stroške.
37. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se grobni prostor upošteva kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
38. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje dvakrat letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli grobni prostor, za katerega se plača pristojbina.
39. člen
Upravljavec razveljavi sklenjeno najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora, po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo polletje,
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
40. člen
Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunavajo po ceniku, ki ga v obliki sklepa sprejme občinski svet na predlog upravljavca.
Prihodki iz naslova najemnin za grobove v višini 70% so namenjeni za pokritje stroškov rednega vzdrževanja pokopališč in spremljajočih objektov, preostanek sredstev v višini 30% pa za investicijsko dejavnost.
Cene za najemnine grobov se določajo enkrat letno do konca februarja.
Duhovniki, redovniki in redovnice imajo pravico biti pokopani brez plačila najemnine.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU
NA POKOPALIŠČIH
41. člen
V območjih pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, popivanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njih shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
42. člen
Upravljavec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi načrt pokopališča,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom, organizira in opravlja pogrebe,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– nadzira prekope grobov in razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njegovega funkcionalnega zemljišča,
– daje soglasje za postavitev novih in obnovo obstoječih spomenikov,
– opozarja najemnike grobov o morebitni zapuščenosti najetih grobov.
Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama.
43. člen
Upravljavec je dolžan zagotoviti redno tekoče vzdrževanje. Investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov ter naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– zbirno mesto za odlaganje odpadkov,
– ograje in klopi v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča,
– ozvočenje na območju pokopališča.
44. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Upravljavec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa upravljavec skladno z določbami 39. člena.
VII. NADZOR
45. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava. Nadzor in ukrepanje se opravlja v okviru določenega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
46. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje upravljavec, če opusti predpisana ravnanja iz 39. člena in če ne izpolnjuje dolžnosti iz 42. in 43. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 20.000 SIT se kaznuje za prekršek kršitelj in najemnik groba, ki krši določila 41. člena tega odloka.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
47. člen
Upravljavec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.
48. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35207-01/2003
Cerkno, dne 24. aprila 2003.
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.
