Na podlagi 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) ter 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na 3. seji dne 10. 4. 2003 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za obrtno cono Trata, kot dela ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98) v Škofji Loki, ki jih je izdelal URBI d.o.o., oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana, v letu 2002 pod številko 102.

Spremembe zazidalnega načrta (v nadaljevanju: ZN) se nanašajo na vse območje urejanja in podrobneje za ožje območje urejanja, kjer so opredeljeni razdelitev prostora med lastniki (uporabniki), določeni pogoji v zvezi s prometnimi ureditvami in opredeljeni urbanistični, arhitekturni ter krajinsko arhitekturni pogoji za graditev objektov in urejanje odprtega prostora ter tehnološke in druge posodobitve v obstoječih objektih z naslednjo podrobnejšo vsebino:
1. Tekstualni del:
A) Splošni del
– Izjave,
– Predpisi upoštevani pri izdelavi ZN.
B) Normativna določila
– Predhodni pogoji in mnenja organov, organizacij in skupnosti,
– Splošno poročilo o vplivih na okolje,
– Splošno geološko-geomehansko poročilo,
– Sklep o javni razgrnitvi, pripombe in sklep o stališčih do pripomb,
– Soglasja,
– Sklep o sprejetju ZN.
C) Zazidalni načrt
– odlok o ZN,
– obrazložitev ZN, ki vsebuje splošne podatke o ZN, obrazložitev ureditev, skladnost s prostorskimi sestavinami planskih aktov Občine Škofja Loka, funkcijo območja (določitev ureditvenega območja, potek cest, priključkov in spremljajočih ureditev), idejno rešitev komunalne in energetske infrastrukture, prostorsko ureditev in varovanje okolja, etape izvajanja.
2. Grafični del ZN:
List 1: Izsek iz prikaza prostorskih sestavin DP in SDP Občine Škofja Loka (M 1: 5000)
List 2: Kopija katastrskega načrta z vrisom območja urejanja (M 1:1000)
List 3: Geodetski načrt, kopija (M 1:500)
List 4: Programske zasnove, situacija (M 1:1000)
List 5: Struktura lastništva posameznih parcel (M 1:500)
List 6: Načrt gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč (M 1:500)
List 7: Ureditvena situacija s pogledi (M 1:500)
List 8: Prometna situacija (M 1:500)
List 9: Cesta – idejna zasnova, situacija (M 1:500)
List 10: Cesta – idejna zasnova, prečni prerez – os 1 in os 2 (M 1:100)
List 11: Cesta – idejna zasnova, vzdolžni profil, os 1 (M 1:1000/100)
List 12: Cesta – idejna zasnova, vzdolžni profil, os 2 (M 1:1000/100)
List 13: Zbirna karta komunalnih vodov (M 1 : 500)
List 14: Načrt zakoličbe objektov in naprav (M 1 : 500)

Območje ZN obsega naslednje parcelne številke (vse k.o. Suha): 312/9, 312/17, 312/18, 312/19, 312/20, 312/21, 312/22, 318/1 – del, 318/16, 318/17, 318/18, 318/19, 324/1, 324/2, 337/1, 337/6, 337/10, 337/11, 337/12, 343/1, 343/2, 343/3, 343/4, 343/5, 343/6, 343/7, 343/8, 343/9, 343/10, 343/11, 343/12, 343/13, 343/14, 343/15, 343/16, 343/17, 343/18, 350/1 – del, 350/3 – del, 351/2, 351/3, 351/4, 351/5, 351/6, 351/7, 351/8, 351/9, 351/10, 351/11, 351/12, 351/13, 354/3, 354/4, 354/5, 354/6, 354/7, 354/8, 354/9, 354/10, 354/11, 354/12, 354/13, 371/1 – del, 478/2, 478/6 in 1221/3.
Meja ožjega območja ZN poteka po naslednjih parcelah in delih parcel (vse k.o. Suha): 312/9, 312/18, 312/19, 312/20, 312/21, 312/22, 318/31, 318/32, 337/1, 337/10, 337/11, 337/12, 343/1, 343/10, 343/11, 343/12, 343/13, 343/14, 343/15, 343/16, 343/17, 343/18, 343/2, 343/3, 343/4, 343/5, 343/6, 343/7, 343/8, 343/9, 351/10, 351/11, 351/12, 351/13, 351/2, 351/3, 351/4, 351/5, 351/6, 351/7, 351/8, 351/9, 354/10, 354/11, 354/12, 354/13, 354/4, 354/5, 354/6, 354/7, 354/8, 354/9, 1221/3.
Meji območja ZN in ožjega območja ZN sta razvidni iz grafičnih prilog.

Namembnost
Vsi objekti so namenjeni proizvodnim dejavnostim (proizvodnja izdelkov in dodelava polizdelkov iz industrijsko že pridobljenih surovin) in spremljevalnim dejavnostim (poslovnim dejavnostim, pisarniškemu poslovanju, skladiščenju, trgovini na debelo in drobno, gostinskim dejavnostim).

Vrsta posega
Na vseh zemljiščih so dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte: rekonstrukcija, odstranitve objektov in sprememba namembnosti v dejavnosti, ki so skladne z namembnostjo območja, tehnološke in funkcionalne rekonstrukcije in posodobitve posameznih dejavnosti, proizvodnih procesov ali delov proizvodnih procesov, ki so v funkciji posameznega objekta ali dejavnosti ter gradnja novih objektov na stavbnih zemljiščih znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov;
– gradnja novih objektov na nezazidanih stavbnih zemljiščih;
– postavitve pomožnih in začasnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometni objekti, naprave, napeljave ter ulična oprema, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežje in naprave za zveze);
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,
– ureditev javnih površin;
– postavitve spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij;

Urbanistično oblikovanje
1. Posamezen objekt je postavljen na parceli, tako da omogoča nemoten delovni (proizvodni) proces, pri čemer prostorske razmestitve sledijo logiki proizvodnje.
2. Maksimalen tlorisni gabarit objektov je znotraj odmikov od parcelnih meja in znotraj gradbene črte, ki je opredeljena v grafičnih prilogah.
3. V ožjem območju urejanja, je treba gradbeno črto, ki poteka ob novi glavni cesti v smeri sever-jug, dosledno upoštevati. Objekti na stavbiščih 4 do 9 lahko v etaži previsno sežejo čez gradbeno mejo do sekundarne gradbene meje. Na osnovi pismenega dogovora dveh sosednjih lastnikov in investitorjev je objekte možno združevati po dva in dva skupaj, tako da zid, ki ločuje dva uporabnika, stoji na parcelni meji.
4. Uvozne klančine za kletne etaže morajo biti umeščene znotraj največjega posameznega tlorisnega gabarita.
5. Objekti imajo lahko eno etažo pod koto ±0,00. Etažnost objektov nad koto ±0,00 se določi s projektom tehnoloških procesov. Maksimalna višina objektov v vsem območju ZN nad koto ±0,00 je 12,00 m, s toleranco + 1m, razen za gradnjo na stavbišču 10 v ožjem območju urejanja, kjer je dopustna višina 5,00 m.
6. Maksimalna dovoljena etažnost v objektih je K+P+1 v proizvodno skladiščnem delu in K+P+2 v pisarniško-trgovinskem oziroma gostinskem delu, razen na stavbišču 10 v ožjem območju urejanja, kjer je dopustna pritlična gradnja.

Arhitekturno oblikovanje
1. Z arhitekturnim izrazom je treba doseči jasno in čitljivo urbano strukturo, ki je pogojena na eni strani z geografsko lego in prometno lego ter reliefom, na drugi strani pa s tlorisi in trodimenzionalno podobo novih objektov.
2. Pri določanju višine objektov je poleg predpisanih dopustnih višin treba upoštevati tudi vertikalne gabarite ostalih objektov oziroma posameznih ureditvenih enot, tako da objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe razen v primerih, kjer se na osnovi posebne presoje, ki jo opravi pooblaščena projektantska organizacija, z višino objektov izboljšuje funkcionalnost objekta oziroma načrtno spreminja podoba cone.
3. Dozidave in nadzidave objektov se morajo proporcijsko skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta, vendar le do maksimalne dopustne višine. Dodani del stavbe mora z osnovno oblikovati celovito prostorsko kompozicijo. Dele stavbe, ki bodo namenjeni poslovnim, reprezentativnim ali spremljajočim trgovinskim namenom (tovarniška trgovina) je treba umeščati ob glavno dostavno pot, tako da so vidni in dostopni z nje.
4. Strehe osnovnih objektov morajo biti praviloma ravne z ustreznim naklonom za odvodnjavanje. Oblikovanje strehe objekta mora biti pogojena z zasnovo in celovitostjo oblikovanja objekta in smiselno dopolnjevati arhitekturni izraz vse cone, uličnega niza ali skupine hiš. V primeru izvedbe sestavljenih tlorisov so možne tudi večslemenske in več-kapne strehe oziroma drugačna členjenja same strehe, pri čemer naklon strehe ne sme presegati 15-kotnih stopinj.
5. Če investitorji zaradi funkcionalnih ali tehnoloških zahtev proizvodnje načrtujejo izločitev posameznih dejavnosti iz mase osnovnega objekta (npr. portirnice ipd.) in jih izvedejo kot pomožne objekte, ki so vidni z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da ima streha pomožnega objekta enak naklon, kot ga ima osnovna streha.

Ureditev odprtih površin in krajinsko arhitekturno oblikovanje
1. V območju ima proizvodnja prednost pred drugimi rabami. Izbor rastlinskih vrst na zelenih površinah je določen s funkcionalnimi in varstvenimi pogoji vkopanih infrastrukturnih vodov. Korenine dreves ne smejo segati v območje komunalnih vodov, krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega pometa (tovornjaki vlačilci, vlak), odpadlo listje ne sme blokirati strešnih odtokov in odtokov na asfaltiranih površinah (cesta, parkirišča), vse travnate površine je potrebno dimenzionirati tako, da jih je možno tudi vzdrževati (košnja trave, zalivanje), grmovnice naj bodo dostopne za vzdrževanje.
2. Površine, ki jih je mogoče razumeti kot zelene prostore in niso nujne za funkcionalnost posameznega objekta ali parcele, je treba krajinsko arhitekturno oblikovati. Te so strukturirane glede na lego in rastiščne ter proizvodne in tehnološke pogoje in so:
– visoka drevesa
– enojni drevored v pasu ob parkiriščih pri dostavni cesti do EGP,
– nadaljevanje drevoreda v obstoječem ritmu ob industrijskem tiru,
– enojni drevored med dostavno cesto do EGP in stavbiščem 1 v ožjem območju urejanja,
– pokrovne grmovnice
– pas med regionalno cesto Škofja Loka–Jeprca in mejo ZN (oblikovanje zelene ovire),
– pas med pločnikom ob dostavni cesti in objekti v ožjem območju urejanja, v katerem potekajo komunalni, energetski in drugi vodi,
– površine na posameznih gradbenih parcelah zunaj stavbišč,
– zunanje ureditve posameznega objekta
– za funkcionalna zemljišča posameznega objekta se hkrati izdela načrt zunanje ureditve, ki glede na navedene tehnološke pogoje določi zasaditev visoke in nizke vegetacije.
3. Ozelenitev fasad objektov, pomožnih objektov in ograj z vzpenjalkami je priporočena, sicer pa odvisna od izbire fasadnih sistemov in materialov.
4. Vzdrževalec odprtih površin je na območju posamezne gradbene parcele investitor, zunaj njih pa upravljavec. Zasaditve zunaj posameznih gradbenih parcel se izvede sočasno z izgradnjo nove dostavne ceste in rekonstrukcijio priključka na Kidričevo cesto.

Pogoji za oblikovanje drugih posegov
Oblikovanje nasipov in brežin
Nasipe, obkopne brežine in druga izpostavljena pobočja pri industrijskem tiru in med gradbenimi parcelami, če so potrebni, je treba varovati pred erozijo, zlasti pri industrijskem tiru. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in jih ozeleniti. V primerih strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicani. Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani v skladu z arhitekturno-oblikovalsko celovitostjo osnovnega objekta.
Ograje
1. V območjih varovanja premoženja (proizvodna območja, manipulativne površine, skladišča nevarnih snovi) so dopustne žične ograje visoke največ 2,5m. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometnovarnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje ter določili veljavnih predpisov Občine Škofja Loka.
2. Ograje so praviloma postavljene na parcelnih mejah in ozelenjene.
Panoji, usmerjevalne table, signalizacija
1. V območju med rekonstruirano dostopno cesto in regionalno cesto Jeprca–Škofja Loka je prepovedano postavljanje reklamnih panojev. V križišču se postavi smerokaze (napise) v skladu s cestnoprometnimi predpisi. S smerokazi je potrebno opremiti tudi ostala križišča, ki vodijo v novo obrtno cono.
2. Ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb, zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.
3. V notranjosti obrtne cone je ob dovoznih cestah dovoljena postavitev reklamnih panojev, oblikovanih v skladu s pogoji oblikovanja mestne opreme Občine Škofja Loka. Panoji z usmeritvami in informacijami se postavijo ob vhodu v posamezna območja, ki so členjena z novo prometno situacijo v območju. Panoji morajo biti enotno oblikovani in dobro čitljivi, njihova postavitev ne sme motiti značilnih vedut in preglednosti križišč. Pri prometni signalizaciji je treba upoštevati predpise o varnosti v prometu.
Napisi, nadstrešnice, reklame, izvesne table
1. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
2. Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,50m nad pločnikom.
3. Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapi.

Stavbišča v ožjem območju urejanja
V ožjem območju urejanja, veljajo posebne določbe o maksimalnih dimenzijah stavbišč, ki obsegajo maksimalni tloris objekta, manipulativne površine in površine za mirujoči promet ter kota +0.00 za posamezen objekt, ki so:
– Stavbišče 1 (Weber): 2.800 m2 (kota +0.00= 358,65 m)
– Stavbišče 2 (Vene): 800 m2 (kota +0.00= 359,15 m)
– Stavbišče 3 (Bernik): 1.000 m2 (kota +0.00= 359,15 m)
– Stavbišče 4 (Lokatrade): 1.575 m2 (kota +0.00= 359,15 m)
– Stavbišče 5 (Novak): 1.000 m2 (kota +0.00= 359,40 m)
– Stavbišče 6 (Stojiljkoviă): 1.000 m2 (kota +0.00= 359,40 m)
– Stavbišče 7 (Blisk): 900 m2 (kota +0.00= 359, 65 m)
– Stavbišče 8 (P&G): 500 m2 (kota +0.00= 359,65 m)
– Stavbišče 9 (Kokalj): 410 m2 (kota +0.00= 359,65 m)
– Stavbišče 10 (Skupna raba): 75 m2 (kota +0.00= 360,65 m)

Ceste
1. Dostop v obrtno cono bo s severa, po novi cesti skozi ožje območje urejanja v smeri sever–jug vzporedno z vzhodnim robom zdajšnje industrijske pozidave oziroma po obstoječi cesti do podjetja EGP. Nova cesta je dvosmerna in je široka 7 m. Izstop iz cone poteka po enosmerni cestni povezavi do obstoječega, rekonstruiranega priključka z Kidričevo cesto pri obstoječem križišču ali preko obstoječe ceste do podjetja EGP.
2. Rekonstrukcija priključka dostopne ceste na Kidričevo cesto se izvede na mestu obstoječega priključka, ki se preoblikuje tako, da se na obeh cestah izvedejo ustrezni horizontalni elementi ceste za levo zavijanje. Ostali del ceste se ohranja v zdajšnji širini.
2. Ceste in dostope na posamezne gradbene parcele se dimenzionira, tako da je omogočen promet z vlačilci (širina ceste, radiji uvozov, potrebna dolžina uvozne rampe ipd.).
3. Povezovalna cesta znotraj obrtne cone v smeri vzhod–zahod je na skrajnem severu območja in je široka 7 m. Projektira se enakoravninski prehod preko industrijskega tira.

Križišča
Križišča dostavnih cest na posamezne parcele in glavne ceste, ki poteka v smeri sever-jug so trikraka.

Mirujoči promet
1. Parkirne površine sedanjih objektov, ki se jih ohrani, in novih objektov, ki so v funkciji posameznih objektov so na funkcionalnih zemljiščih teh objektov.
2. Parkirne površine v času gradnje so ob vhodih na gradbene parcele na investitorjevem zemljišču.
3. Potrebno število parkirnih mest se predvidi s projektom posameznih objektov.
4. Parkirišča se zgradi ob vhodih v objekte, na terenu ob objektih, ali v objektih, v kleteh ali na strehah objektov. Parkiranje je možno projektirati v delu proizvodnega objekta kot mehanski parkirni silos. Do parkirnih mest pod ali nad terenom vodijo rampe ali mehanske naprave. Rampe in mehanske naprave so vedno locirane znotraj maksimalnih tlorisnih gabaritov.
5. Ob dostopni cesti do podjetja EGP se za potrebe podjetij ŠIBA in DIFE uredi 36 parkirnih mest in prostor za parkiranje priklopnikov.
6. V zelenici med dostopno cesto do EGP in Kidričevo cesto se uredi 41 parkirnih mest.

Kolesarske steze
Kolesarski promet poteka v varovanem koridorju ob Kidričevi cesti in po obstoječih kolesarskih površinah.

Hodniki za pešce
1. Hodniki za pešce so predvideni enostransko ob novi cesti. Z dvignjenim robnikom so ločene od motornega in drugega prometa. Širina pločnika je 1,60 m.
2. Hodniki za pešce, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir ter omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam.
3. Obstoječa pešpot ob železniškem tiru Ljubljana–Škofja Loka se ohrani, oziroma delno prestavi.

Industrijski tir železnice
Obstoječi industrijski tir se ohranja.

Potek tras vodov
1. Vodi primarnega in sekundarnega komunalnega in energetskega omrežja morajo potekati po javnih površinah, v ali obcestnem telesu in zelenicah tako, da bo možno etapno izvajanje ter neposredno priključevanje objektov in ureditev.
2. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter ustreznejše oskrbe in racionalnejšega etapnega izvajanja zazidalnega načrta.
3. Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati medsebojno usklajeno ter z gradnjo cest.

Vodovod
1. Pitna voda mora biti zagotovljena prek javnega vodovodnega sistema, ki poteka prek cevovoda ( 200 mm južno od obrtne cone, nad cesto Škofja Loka–Jeprca. Možna je tudi povezava na cevovod ( 400 mm oziroma ( 125 mm severozahodno od zazidalne cone.
2. Razvod cevovoda v območju ZN je treba projektirati iz cevi duktil VRS, skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
3. Vsa križišča cevovodov in odcepe za posamezne porabnike je treba opremiti z betonskimi jaški za vgradnjo zapornih ventilov, zračnikov in vodomerov.
4. Vodovod bo potekal pretežno po skupnem koridorju.

Hidrantno omrežje
1. Hidrantno omrežje se izvede z nadtalnimi hidranti in obročastim sistemom cevovoda
2. Razdalja med dvema hidrantoma je lahko največ 80 m.
3. Hidrant mora biti postavljen najmanj 5 m od posameznega objekta.
3. Cevovod mora imeti premer najmanj 100 mm.
4. Tlak vode v sistemu mora biti najmanj 2,5 bara.
5. Količino požarne vode je treba določiti na osnovi požarno najbolj obremenjenega objekta ali dela območja in mora zadostovati za najmanj dveurno gašenje.

Kanalizacija in odvajanje padavinske vode
1. Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
2. Fekalne vode je treba odvajati v obstoječo javno kanalizacijo s čistilno napravo.
3. Odpadne vode tehnoloških postopkov je treba odvajati v skladu s presojami vplivov na okolje in v skladu z uredbami o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov za posamezne dejavnosti v sanitarno kanalizacijo ( 50cm.
4. Obstoječo javno meteorno kanalizacijo je pred začetkom gradnje treba ustrezno zaščititi, tako da predvidene gradnje ne bodo vplivale na objekte javne kanalizacije.
5. Vsa onesnažena meteorna voda s cestišč in manipulativnih površin se odvaja preko vtočnih jaškov v ustrezno dimenzionirano padavinsko kanalizacijo ob robu cestišč, ki jo je treba prek peskolovov in lovilcev olj očistiti do predpisane stopnje za izpust voda v vodotok z izpustom izvedenim na krajevno običajen način.
8. Čiste strešne meteorne vode je treba odvesti v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnico.
9. Kanali bodo potekali pretežno po skupnem koridorju.

Elektro-energetsko omrežje
1. Za potrebe napajanja z električno energijo je treba zgraditi nove NN in VN kablovode v kabelski kanalizaciji.
2. Zgradi se dve novi transformatorski postaji, ki se priključita na novi VN kablovod.
3. Posamezen uporabnik lahko za svoje potrebe na svojem zemljišču in na svoje stroške zgradi lastno trafo postajo s pripadajočim VN kablovodom.
4. Vodi NN kablovoda bodo potekali pretežno v skupnem koridorju, vodi VN kablovoda pa vzporedno z industrijskim tirom.

Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo se izvede ničenje in ozemljitev v skladu s predpisi.

Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se uredi ob novi cesti s tipskimi svetilkami. Izvede se s kabli v električni kabelski kanalizaciji. Napajanje bo izvedeno preko prižigališča iz transformatorske postaje. Omarica prižigališča se namesti poleg transformatorske postaje. Višina drogov svetilk je 9 m, razdalja med posameznimi svetilkami je približno 30 m.

Oskrba z zemeljskim plinom
1. Objekti v območju ZN se morajo priključiti na mestni plinovod in koristiti zemeljski plin za ogrevanje objektov, pripravo sanitarne tople vode in tudi kot energent v proizvodnem procesu. Razvod plina v objektih mora biti načrtovan v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
2. V zaščitni pas mestnega plinovoda ni dopustno posegati z gradnjo objektov, ki je 2x3 m glede na os plinovoda za nizkotlačni mestni plinovod tlaka 100 mbar oziroma 2x5 m glede na os plinovoda za plinovod tlaka 4 bar.
3. Na vsej trasi plinovoda se določi širina služnostnega pasu za vzdrževanje, ki je 2x1 m glede na os plinovoda.
4. Po položitvi plinovoda je v širini 1m od osi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1m globoko, oziroma pri katerih je treba obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m.

Telekomunikacijsko omrežje
Telekomunikacijsko omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji po skupnem koridorju ob pločniku v skladu z izdelanim projektom kabelskega omrežja in povezano na centralo ATC Trata.

Ogrevanje
1. Ogrevanje posameznih objektov v območju ZN bo individualno, energetski vir pa zemeljski plin.
2. Posamezne objekte je možno priključiti na nizko toplovodni sistem Gorenjske predilnice.

Odpadki
1. V obrtni coni je treba namestiti zabojnike za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov, do katerih je treba omogočiti nemoten dostop za specialna komunalna in smetarska vozila.
2. Kapaciteta posameznega zbirnega mesta ali skladišča mora ustrezati količinam glede na pogostost in način odvoza.
3. Ostanke iz lovilcev olj se zbira in sežiga pri pooblaščenih zbiralcih za tako dejavnost.
4. Za posebne in nevarne odpadke je treba voditi evidenco zbiranja, transporta in uničenja.
5. Gradbenih odpadkov ni dopustno mešati s komunalnimi odpadki, temveč morajo biti odloženi na odlagališču za inertne odpadke.
6. Kontejnerje za odpadke je treba zavarovati pred atmosferskimi padavinami z nadstrešnico.
7. Pred začetkom uporabe objektov mora lastnik ali uporabnik objektov, objekta ali delov objekta z izvajalcem odvoza nenevarnih in nevarnih, komunalnih, komunalnim podobnih in specifičnih industrijskih odpadkov skleniti ustrezne pogodbe o odvozu in končni oskrbi odpadkov.
8. Odpadke iz proizvodnje je treba odstranjevati v skladu z določili presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: PVO) za posamezen objekt.
9. Prostore za zbiranje odpadkov je treba načrtovati in izvesti tako, da je omogočeno strojno čiščenje.

Splošni pogoji opredeljeni v tem poglavju veljajo za vse posege v območju ZN. Podrobni pogoji se določijo v PVO za posamezen objekt.

Kulturna dediščina
Območje urejanja je zunaj območij varovanja kulturne dediščine. Vsekakor pa je pri posegih v prostor z oblikovanjem objektov in odprtih površin treba slediti pozitivnim primerom oblikovanja industrijskih in obrtnih območij.

Prst
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice. Določiti je potrebno začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,5 m visoke nasipe. Rodovitna prst se uporabi za sanacijo poškodovanih površin po izgradnji objektov.

Varstvo zraka
Med gradnjo cest in objektov so izvajalci dolžni upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– Preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– Sprotno rekultivirati območja večjih posegov.

Varstvo pred hrupom
1. V vsem območju urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
2. Prezračevalniki prostorov izvedeni kot ventilatorji se izvedejo z nizko hrupno močjo.
3. Kompresorji morajo biti postavljeni v posebej izolirane zvočne komore, v izvedbi, ki kar najbolj zmanjšuje vibracije.

Okoljevarstveni ukrepi v času obratovanja
1. Emisije v zrak, ki so posledica posameznega tehnološkega procesa je treba nadzorovati v skladu z veljavno zakonodajo.
2. Hladilne vode v posameznih obratih je treba zapreti v zaprti krog in reciklirati prek hladilnih sistemov.

Obratovalni monitoring
1. Obratovalni monitoring se predpiše za vsako dejavnost kot celoto, ne le za lovilce olj, kurišč in hrup, pri čemer upravljavec nadzoruje obratovanje enkrat letno. O tem vodi izvajalec obratovalni dnevnik.
2. Po pričetku obratovanja posameznih novih ali rekonstruiranih kurilnih naprav in pred izdajo uporabnega dovoljenja morajo investitorji opraviti prve meritve emisij škodljivih snovi v zrak.
3. Pred izdajo uporabnega dovoljenja za dejavnosti na posamezni gradbeni parceli je treba opraviti prve meritve hrupa.

Razmik med objekti in osončenje
1. Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati razmik med objekti, ki mora biti najmanj enak višini objekta.
2. V objektih kjer potekajo delovni procesi je treba vzpostaviti človeku prijazno delovno okolje z ustrezno tehnološko ali naravno vzpostavljeno mikroklimo, v odprtem prostoru pa z ozelenitvijo.

Varovanje življenja in premoženja
1. Posamezne posege v prostor je treba v skladu z določili ZN izvesti, tako da so zagotovljeni:
– površine za evakuacijo ljudi in materialnih dobrin;
– neoviran in varen dostop do vsakega objekta s težkimi gasilskimi vozili;
– površine za gasilsko orodje in opremo;
– varovanje premoženja.
2. V posameznem objektu je treba določiti varnostne cone glede na namembnost objekta.

Etapnost
1. Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah, pri čemer so:
– 1. etapa: rekonstrukcija križišča s Kidričevo cesto, dograditev in ureditev vstopne in izstopne ceste iz obrtne cone, izvedba primarnih vodov komunalne in energetske infrastrukture, ureditev odvodnjavanja terena, ureditev pasu ob novi cesti v obrtni coni v smeri sever–jug;
– 2. etapa: zgraditev posameznih objektov, priključitev objektov na kompletno infrastrukturno omrežje in ureditev okolice ter ozelenitev; 2. etapa lahko poteka v več neodvisnih fazah do zapolnitve posamezne parcele v skladu z določili ZN.
2. Posamezna etapa razen druge, ki se lahko izvaja sukcesivno, se mora izvesti kot celota z vsemi elementi komunalne, energetske in zunanje ureditve.
3. Etapna gradnja objektov, spremljajočih objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Etapno izvajanje ZN načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
4. Objekti in ureditve za varovanje okolja in požarno varstvo morajo biti dokončno urejeni v prvi etapi izvajanja posameznega območja ali parcele.

Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja.

1. Znotraj meje ureditvenega območja se določi ožje območje obrtne cone.
2. V ožjem območju obrtne cone se oblikuje gradbene parcele tako, da bodo po velikosti in kakovosti zemljišča skladne z razmerjem lastništva zemljišč. Pred novo odmero zemljišč za posamezno parcelo na terenu je treba natančno izračunati ploščino parcele na osnovi lastniškega deleža zemljišča posameznega lastnika, kakor je prikazano v grafičnih prilogah.

1. Pri realizaciji ZN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
2. Nobena od teh odstopanj ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Dovoljenje za poseg v prostor
Za posamezne posege v prostor so investitorji dolžni predložiti programsko arhitekturno zasnovo objektov in ureditev z vsemi elementi za pridobitev lokacijskega dovoljenja in z dokazili o upoštevanju določil o varstvu okolja. Skladnost z ZN preverja za posege v prostor pristojna služba Občine Škofja Loka in pristojne strokovne in upravne organizacije ter zavodi.

Presoja vplivov na okolje
Investitorji posameznih objektov si morajo pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor ali ob spremembi dejavnosti pridobiti oceno vplivov na okolje za posamezno dejavnost, v skladu z uredbo o vrstah posegov v prostor za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00) oziroma če občinski upravni organ zahteva dodatno presojo. Gradbeno in uporabno dovoljenje mora vsebovati določilo, da je ob vsaki spremembi dejavnosti v posameznem objektu treba pridobiti novo okoljevarstveno oceno oziroma poročilo.

PGD in PZI
1. Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev posameznih cest s spremljajočimi objekti in ureditvami ter za graditev posameznih objektov s spremljajočimi površinami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz tega ZN.
2. V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene.
3. V projektni dokumentaciji za izdajo soglasja k posamezni lokaciji ali za posameznega investitorja je treba prikazati:
– količine odvzetih voda iz javnega vodovoda,
– prispevne površine meteornih voda, ki se bodo prek meteorne kanalizacije odvajale v vodotok.

Izvedba
1. Občinski svet občine Škofja Loka je zadolžen, da na osnovi zazidalnega načrta določi nosilce nalog za izgradnjo in financiranje posameznih posegov v obrtni coni Trata.
2. Na izvedbeni ravni so med gradnjo obveznosti investitorjev in izvajalcev predvsem:
– zagotoviti sočasno izvajanje komunalne in energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov cest,
– urediti pripadajoče javne in nejavne zelene površine sočasno z dograditvijo objektov ter prometne, komunalne in energetske infrastrukture,
– izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v območju zazidalnega načrta in v okolici.

Zamenjava lastništva
V primeru zamenjave lastništva posameznega objekta ali parcele se dogôvori o skupnih površinah, minulih vlaganjih in drugih pogodbenih obveznosti med lastniki in občino oziroma posameznimi lastniki prenesejo na novega lastnika.

Posegi zunaj območja ZN potrebni za realizacijo ZN
Za potrebe navezave prometnega omrežja v območju ZN se lahko med objekti ŠIBO, DIFA in Gorenjska predilnica zgradi enosmerno cesto širine 4 m, v oddaljenosti 2,5 m od meje ŠIBA in DIFE, ki povezuje novo dostopno cesto in Kidričevo cesto.

Z dnem uveljavitve določil tega odloka nehajo veljati določbe zazidalnega načrta za obrtno cono Trata, kot dela ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98) v Škofji Loki.

ZN je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri:
– Oddelku za urejanje prostora, Občina Škofja Loka,
– Upravni enoti Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.