Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 12. člena statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 110/00, 2/01, 65/02) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda varstvo naravne in kulturne dediščine, je Občinski svet občine Litija na 5. seji dne 5. 4. 2003 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika se razglasi enota dediščine:
Litija – Farbarjev turn, ZRD:510399
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot poseben pomen za Občino Litijo.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Grad oziroma turn je nastajal od 15. stoletja dalje skladno s stilskimi obdobji in potrebami lastnikov. Sedanji izgled objekta je v osnovi iz 16. stoletja, predvsem velja to za desni del z vogalnim pomolom na kamnitih konzolah. Osrednji del gradu se je po 17. stoletju spremenil iz odprtega povezovalnega mostovža v obeh etažah v pokrit arkadni hodnik z lesenimi profiliranimi stropi.
Objekt ima zaradi svoje osrednje lege v starem mestnem jedru na Valvazorjevem trgu v Litiji še posebno zgodovinsko in arhitekturno vrednost.

Lastnik spomenika po stanju v zemljiški knjigi je Mira Pregelj.

Lega spomenika je označena na katastrskem načrtu k.o. Litija, vložek št: 504, parc.št. 25/1 in 25/2 v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega odloka.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje neokrnjenih in izvirnih spomeniških lastnosti ter originalne substance, ki objekt opredeljujejo za spomenik
– varovanje tlorisne zasnova objekta, fasadne členitve ter posameznih arhitekturnih detajlov
– varovanje kulturnih, zgodovinskih in estetskih vrednot spomenika
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture objekta in njegove nepremične opreme po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika

Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov pomen in ustrezna raba
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih in zgodovinskih vrednot
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika
– predstavitvi kulturne vrednote spomenika
Namenjen je tudi za potrebe učno – demonstracijskega in znanstveno raziskovalnega dela.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče ali odprt prostor je potrebno predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturno varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Določbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čimbolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Na podlagi tega odloka pristojni organ lokalne skupnosti v 30. dneh po njegovi uveljavitvi predlaga zaznambo spomenika v zemljiški knjigi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in občina Litija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.