Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. aprila 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o plačilnem prometu, ki obsega:
– zakon o plačilnem prometu – ZPlaP (Uradni list RS, št. 30/2002 z dne 5. 4. 2002),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/2002 z dne 22. 8. 2002) in
– zakon o dopolnitvi zakona o plačilnem prometu – ZPlaP-A (Uradni list RS, št. 15/2003 z dne 14. 2. 2003).
Št. 450-01/99-4/7
Ljubljana, dne 23. aprila 2003.
EPA 795-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O N
O PLAČILNEM PROMETU
uradno prečiščeno besedilo
(ZPlaP-UPB1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina zakona)
Ta zakon ureja:
1. opravljanje plačilnega prometa,
2. razmerja med izvajalcem plačilnega prometa in imetnikom transakcijskega računa,
3. razmerja med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije v plačilnem prometu,
4. opravljanje poravnav v plačilnem prometu,
5. izdajanje elektronskega denarja,
6. nadzor nad opravljanjem plačilnega prometa,
7. statistiko in informiranje v zvezi s plačilnim prometom,
8. Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
9. Upravo Republike Slovenije za javna plačila.
2. člen
(Načela zakona)
Pri izvajanju plačilnega prometa veljajo naslednja načela:
1. zakonitost pri opravljanju plačilnega prometa,
2. zaščita interesov lastnikov denarja,
3. prosta izbira izvajalca plačilne storitve,
4. enakopravnost udeležencev v plačilnem prometu,
5. učinkovitost, hitrost, varnost plačil ter obveščanje udeležencev v plačilnem prometu o stanju na računih in spremembah na računih,
6. racionalna tehnologija opravljanja plačilnega prometa, temelječo na sodobnih informacijskih tehnologijah in uporabo standardov pri plačilih,
7. uporaba baze podatkov o individualnih transakcijah plačilnega prometa za statistične in analitične namene ter kontinuiteta obstoječih podatkov.
3. člen
(Pomen uporabljenih pojmov)
(1) Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. transakcijski račun je poseben račun, preko katerega izvajalec plačilnega prometa opravlja gotovinska vplačila in izplačila denarnih sredstev imetnika transakcijskega računa in opravlja negotovinski plačilni promet na podlagi obračunskih bančnih storitev v plačilnih sistemih;
2. poravnalni račun je evidenca o stanju denarnih terjatev posameznega člana plačilnega sistema v razmerju do Banke Slovenije oziroma klirinške družbe v zvezi z izvršitvijo nalogov za poravnavo;
3. imetnik transakcijskega računa je fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki sklene z izvajalcem plačilnega prometa pogodbo o vodenju transakcijskega računa;
4. kritje pomeni pozitiven saldo na transakcijskem računu in odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu;
5. plačilni nalog je nalog, s katerim imetnik transakcijskega računa naloži izvajalcu plačilnega prometa prenos njegovih sredstev na drug račun oziroma vplačilo ali izplačilo z njegovega računa;
6. nakazilo je plačilo na določen transakcijski račun na podlagi položene gotovine;
7. banka in hranilnica imata enak pomen kot v zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 102/2000 in 59/2001, v nadaljnjem besedilu: ZBan);
8. elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja;
9. klirinška družba po tem zakonu je družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema;
10. zasebnik po tem zakonu je fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi;
11. pojmi neposredni in posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna imajo enak pomen kot v zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/2000);
12. enotni zakladniški sistem je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za vse neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna;
13. finančno poslovanje ima enak pomen kot v zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99);
14. sklep o izvršbi ima enak pomen kot v zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 89/99);
15. sklep o prisilni izterjavi ima enak pomen kot v zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99 in 37/2001);
16. kot elektronski nosilec podatkov se šteje vsak medij, ki lahko varno hrani podatke in ki ga lahko imetnik uporablja za plačevanje ne glede na dejstvo, ali je medij v fizični posesti imetnika ali ne.
4. člen
(Izvajalci plačilnega prometa)
(1) Banka Slovenije opravlja plačilni promet po tem zakonu, zakonu o Banki Slovenije in zakonu o javnih financah. Banke, hranilnice in druge pravne osebe, ki opravljajo finančne storitve, opravljajo plačilni promet, če za opravljanje storitev plačilnega prometa izpolnjujejo pogoje, ki jih predpiše Banka Slovenije po štirinajsti alinei prvega odstavka 6. člena ZBan in če za opravljanje plačilnega prometa pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Storitve vodenja transakcijskih računov lahko opravljajo samo banke in hranilnice, ki za to pridobijo dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije opravlja storitve vodenja transakcijskih računov za sistem enotnega zakladniškega računa in za druge račune, ki jih vodi po prvem odstavku tega člena.
(3) Banka Slovenije določi v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona kriterije in pogoje, ki jih morajo izvajalci plačilnega prometa izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev plačilnega prometa. Banka Slovenije v dovoljenju za opravljanje storitev plačilnega prometa določi storitve plačilnega prometa, ki jih sme izvajalec plačilnega prometa na podlagi pridobljenega dovoljenja opravljati.
(4) Banka Slovenije sme dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa razširiti, omejiti ali odvzeti, na predlog izvajalca plačilnega prometa ali na podlagi svojih ugotovitev, če oceni, da so izpolnjeni pogoji glede na kriterije iz predhodnega odstavka za ustrezno spremembo izdanega dovoljenja.
5. člen
(Plačilni promet)
Plačilni promet je proces prenosa denarnih sredstev, izvajanja vplačil in izplačil ter izvajanja obračunov oziroma drugih poravnav v plačilnih sistemih.
6. člen
(Enotni način in postopki plačilnega prometa)
Enotno izvajanje plačilnega prometa pri opravljanju plačilnega prometa predpiše Banka Slovenije, ki tudi predpiše standarde opravljanja plačilnega prometa.
7. člen
(Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačilnega prometa)
Zakonitost in pravilnost opravljanja plačilnega prometa nadzira Banka Slovenije, ki za zagotavljanje zakonitega in pravilnega plačilnega prometa sprejme potrebne ukrepe in lahko predpiše standarde opravljanja plačilnega prometa.
2. PLAČILNI PROMET
8. člen
(Transakcijski račun)
(1) Pravne in fizične osebe ter osebe civilnega prava (v nadaljevanju: imetniki transakcijskih računov) lahko prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko transakcijskega računa.
(2) Pogodbo o vodenju transakcijskega računa lahko sklene vsaka fizična oseba ali njen skrbnik oziroma zakoniti zastopnik, zasebnik, pravna oseba in oseba civilnega prava. Zasebnik mora imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.
(3) Osebe, ki so po veljavnih predpisih zavezane plačevati preko transakcijskega računa, morajo odpreti najmanj en transakcijski račun v rokih, določenih v prehodnih določbah tega zakona.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa iz 61. člena zakona o javnih financah, prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko sistema enotnega zakladniškega računa.
(5) Računi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah, se odprejo kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin in imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi po tem zakonu.
(6) Izvršbe in zavarovanja na račune pravnih oseb, ki so vključene v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, se lahko v skladu s predhodnim odstavkom izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, kot organizacija za plačilni promet pa se v tem primeru v smislu predpisov o izvršbi in zavarovanju šteje Uprava Republike Slovenije za javna plačila.
9. člen
(Splošni pogoji vodenja transakcijskega računa)
(1) Splošni pogoji vodenja transakcijskega računa morajo obsegati:
1. roke, v katerih bo izvajalec plačilnega prometa izvrševal posamezne vrste nalogov imetnika transakcijskega računa za plačilo v breme računa, šteto od sprejema naloga imetnika transakcijskega računa;
2. rok, v katerem bo imetnik transakcijskega računa lahko razpolagal z dobroimetjem na računu iz naslova plačila v dobro njegovega računa, šteto od trenutka izvršitve tega plačila;
3. višino provizij in stroškov, ki jih izvajalec plačilnega prometa obračunava za storitve vodenja transakcijskega računa, osnovo, od katere obračunava provizije ter roke in način obračuna oziroma plačila teh provizij in stroškov;
4. navedbo, da se denarna sredstva na računu obrestujejo najmanj v višini obrestne mere, ki velja za depozite na vpogled;
5. načine, na katere lahko imetnik transakcijskega računa izdaja naloge za plačilo;
6. pogoje uporabe tehnične opreme, s katero lahko imetnik transakcijskega računa posreduje naloge za plačilo, če lahko te posreduje tudi elektronsko brez uporabe plačilne kartice;
7. uro, do katere mora izvajalec plačilnega prometa na delovni dan prejeti nalog za plačilo, da bi ga izvršil isti delovni dan;
8. uro, s katero izvajalec plačilnega prometa zaključi poslovanje, tako da se nalogi, ki jih prejme po tej uri štejejo za naloge, ki jih je prejel naslednji delovni dan;
9. način obveščanja imetnika transakcijskega računa o prejemu in o zavrnitvi sprejema naloga za plačilo;
10. način in roke obveščanja imetnika transakcijskega računa o stanju in prometu na transakcijskem računu.
(2) Kadar izvajalec plačilnega prometa na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa za imetnika transakcijskega računa opravlja tudi druge storitve (na primer izdaja čekov, trasiranih na banko, ali storitve v zvezi z izdajo plačilne kartice), morajo splošni pogoji vodenja transakcijskega računa določati tudi medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s temi storitvami.
10. člen
(Pogodba o vodenju transakcijskega računa)
(1) Izvajalci plačilnega prometa in imetniki transakcijskih računov določijo medsebojne pravice in obveznosti glede sredstev na računih in glede opravljanja plačilnega prometa s pisno pogodbo o vodenju transakcijskega računa v skladu s splošnimi pogoji o odprtju in vodenju transakcijskega računa. Pogodba o vodenju transakcijskega računa mora biti sklenjena v pisni obliki.
(2) Imetniki transakcijskih računov morajo predložiti izvajalcu plačilnega prometa, pri katerem odpirajo račun, vse potrebne podatke za vodenje transakcijskega računa in registra iz 28. člena tega zakona. Imetniki transakcijskih računov morajo izvajalca plačilnega prometa, ki vodi njihove transakcijske račune, redno najkasneje v roku petih dni, obveščati o statusnih spremembah in o drugih spremembah podatkov, potrebnih za vodenje računov in registra računov.
11. člen
(Vsebina pogodbe)
S pogodbo o transakcijskem računu prevzame izvajalec plačilnega prometa obveznost odpreti imetniku transakcijskega računa poseben račun, preko katerega bo za imetnika transakcijskega računa v okviru pooblastil, določenih v pogodbi o vodenju transakcijskega računa:
1. sprejemal vplačila in opravljal izplačila v njegovem imenu in za njegov račun v mejah njegovega kritja,
2. opravljal obračunsko poslovanje v negotovinskem plačilnem prometu,
3. opravljal poravnave njegovih finančnih obveznosti z njegovimi terjatvami v poravnalnih plačilnih sistemih,
4. vodil evidenco o stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa,
5. vodil obračun obresti,
6. opravljal druge storitve, določene v pogodbi o vodenju transakcijskega računa.
12. člen
(Obveza opravljanja plačilnega prometa)
(1) Izvajalci plačilnega prometa morajo izvršiti vsako plačilo, če so izpolnjeni pogoji po tem ali drugem zakonu.
(2) Izvajalec plačilnega prometa je dolžan izvršiti plačila na podlagi plačilnih nalogov imetnika transakcijskega računa ali na podlagi izvršljivih sodnih, davčnih in drugih upravnih odločb, če ima imetnik transakcijskega računa na računu kritje. Če izvajalec plačilnega prometa ne zavrne izvršljivega plačilnega naloga do izteka roka, v katerem mora obvestiti imetnika transakcijskega računa o zavrnitvi sprejema naloga, se šteje, da je plačilni nalog sprejel in ga je dolžan izvršiti tudi, če imetnik transakcijskega računa za izplačilo nima kritja.
13. člen
(Nalog za plačilo)
(1) Nalog za plačilo je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev, bodisi v dobro transakcijskega računa drugega imetnika transakcijskega računa pri istem ali pri drugem izvajalcu plačilnega prometa, bodisi v dobro njegovega transakcijskega računa pri drugem izvajalcu plačilnega prometa, bodisi v dobro njegovega drugega računa pri istem izvajalcu plačilnega prometa. Nalogodajalec lahko odredi plačilo na določen transakcijski račun tudi na podlagi položene gotovine. V tem primeru se opravi plačilo na račun kot nakazilo.
(2) Nalog za plačilo mora obsegati:
1. ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa nalogodajalca,
2. številko imetnikovega transakcijskega računa v breme katerega naj se opravi plačilo,
3. denarni znesek plačila in valuto, v kateri naj se plačilo opravi,
4. ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa prejemnika plačila,
5. številko transakcijskega računa prejemnika plačila, v dobro katerega naj se plačilo opravi, in oznako izvajalca plačilnega prometa, ki vodi prejemnikov transakcijski račun,
6. druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona oziroma predpisi iz prvega odstavka 84. člena tega zakona, potrebne za zbiranje podatkov za statistične namene oziroma predpisom, izdanim na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99, v nadaljnjem besedilu: ZDP) in zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/2001) ter druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 73. člena, potrebne za vplačevanje in razporejanje javnofinančnih prihodkov.
(3) Kadar imetnik transakcijskega računa izda pisni nalog za plačilo, mora biti na nalogu lastnoročni podpis imetnika transakcijskega računa oziroma pooblaščene osebe imetnika transakcijskega računa. Izvajalec plačilnega prometa se mora z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način prepričati o identiteti nalogodajalca.
(4) Kadar po splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa imetnik transakcijskega računa lahko izda elektronski oziroma telefonski nalog za plačilo, mora izvajalec plačilnega prometa zagotoviti, da je mogoče na zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca in sicer bodisi z uporabo enolične identifikacijske kode, ki jo dodeli imetniku transakcijskega računa, bodisi z uporabo drugega podobnega postopka preverjanja identitete.
(5) V nalogu za plačilo je lahko določen dan, na katerega mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog, oziroma namen oziroma referenčna oznaka namena plačila.
(6) Nalog za plačilo ne sme biti vezan na noben odložni oziroma razvezni pogoj. Če je v nalogu za plačilo zapisan odložni oziroma razvezni pogoj, nalog za plačilo nima pravnih učinkov.
14. člen
(Prejem naloga za plačilo)
(1) Šteje se, da je izvajalec plačilnega prometa prejel:
1. pisni nalog za plačilo: ko je ta izročen v poslovalnici izvajalca plačilnega prometa,
2. elektronski nalog za plačilo: ko izvajalec plačilnega prometa prejme nalog v elektronski obliki in na način, določen s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa,
3. telefonski nalog za plačilo: ko so podatki o nalogu sporočeni na telefonsko številko, določeno v splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru, če izvajalec plačilnega prometa prejme nalog za plačilo po uri, s katero izvajalec plačilnega prometa zaključi poslovanje (8. točka prvega odstavka 9. člena tega zakona) šteje, da je izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo prejel ob začetku naslednjega delovnega dne.
15. člen
(Sprejem naloga za plačilo)
(1) Izvajalec plačilnega prometa mora sprejeti nalog za plačilo:
1. če nalog obsega vse, kar mora obsegati po drugem, tretjem oziroma četrtem odstavku 13. člena tega zakona in če ni v nasprotju s 6. točko drugega odstavka 13. člena tega zakona, ter
2. če je na transakcijskem računu imetnika transakcijskega računa, v breme katerega naj se plačilo opravi, kritje v višini, ki je potrebna za izvršitev naloga.
(2) Izvajalec plačilnega prometa mora imetnika transakcijskega računa obvestiti o zavrnitvi sprejema naloga v roku, določenem v splošnih pogojih poslovanja, vendar ne kasneje kot naslednji delovni dan po prejemu naloga.
(3) Če izvajalec plačilnega prometa v roku iz drugega odstavka tega člena ne zavrne sprejema naloga za plačilo, se šteje, da je nalog za plačilo sprejel.
(4) S sprejemom naloga za plačilo nastane obveznost izvajalca plačilnega prometa izvršiti nalog za plačilo.
16. člen
(Izvršitev naloga za plačilo med imetniki transakcijskih računov pri istem izvajalcu plačilnega prometa)
(1) Kadar se nalog za plačilo nanaša na plačilo v dobro prejemnika plačila, ki je imetnik transakcijskega računa pri istem izvajalcu plačilnega prometa kot nalogodajalec, izvrši izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo tako, da za znesek plačila, ki je predmet naloga za plačilo, hkrati zmanjša kritje na transakcijskem računu nalogodajalca in poveča kritje na transakcijskem računu prejemnika.
(2) Izvajalec plačilnega prometa mora nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena izvršiti isti delovni dan, kot ga je prejel, če ni v nalogu določen kasnejši datum izvršitve.
17. člen
(Izvršitev naloga za plačilo med imetniki transakcijskih računov pri različnih izvajalcih plačilnega prometa)
(1) Kadar se nalog za plačilo nanaša na plačilo v dobro prejemnika plačila, ki je imetnik transakcijskega računa pri drugem izvajalcu plačilnega prometa kakor nalogodajalec, izvrši izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo tako:
1. da za znesek plačila, ki je predmet naloga za plačilo, zmanjša kritje na transakcijskem računu nalogodajalca,
2. da bodisi neposredno bodisi prek plačilnega sistema posreduje izvajalcu plačilnega prometa prejemnika nalog za odobritev prejemnikovega računa za znesek plačila, ki je predmet naloga in
3. da zagotovi, da izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila prejme kritje v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.
(2) Nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena je izvršen, ko izvajalec plačilnega prometa prejemnika naloga sprejme nalog iz 2. točke prvega odstavka tega člena in ko prejme kritje iz 3. točke prvega odstavka tega člena. Z izvršitvijo naloga nastane terjatev prejemnika plačila do izvajalca plačilnega prometa v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.
(3) Če ni v nalogu določen kasnejši datum izvršitve, mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena:
1. če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije: isti delovni dan kot ga je sprejel,
2. če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež izven območja Republike Slovenije: v rokih, določenih s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa.
(4) Po 1. točki tretjega odstavka tega člena se šteje, da ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije tudi, kadar transakcijski račun prejemnika plačila vodi:
1. podružnica banke države članice Evropske unije na območju Republike Slovenije,
2. banka države članice Evropske unije, ki je po ZBan pooblaščena neposredno opravljati plačilni promet na območju Republike Slovenije,
3. podružnica tuje banke na območju Republike Slovenije.
18. člen
(Rok za izvedbo nakazil)
(1) Če gre za nakazilo v plačilnem prometu brez pogodbenega temelja med izvajalcem plačilnega prometa in nalogodajalcem (nakazilo na podlagi gotovinskega pologa), morajo izvajalci plačilnega prometa izvajanje plačilnega prometa organizirati tako, da se vsa plačila prejeta do zaključka dnevnega poslovanja ustreznega poravnalnega sistema izvedejo v dnevu, v katerem je izvajalec plačilnega sistema prejel plačilni nalog, ne glede na to, ali se izvede plačilo znotraj enega izvajalca plačilnega prometa ali med različnima izvajalcema plačilnega prometa, plačila, prejeta po zaključku dnevnega poslovanja ustreznega poravnalnega sistema, pa naslednji delovni dan.
(2) Za nakazilo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nalogu za plačilo.
19. člen
(Izjeme pri poravnavanju obveznosti)
(1) Izvajalci plačilnega prometa izvršujejo plačila po sklepu o prisilni izterjavi in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Način ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Če izvajalec plačilnega prometa ne more izvesti plačila po sklepu o izvršbi, ravna ne glede na določbo 17. člena po določilih zakona, ki ureja izvršbo.
20. člen
(Sredstva na transakcijskem računu)
(1) Denarna sredstva na transakcijskem računu se stekajo iz vplačil imetnika transakcijskega računa in iz zanj prejetih denarnih zneskov.
(2) Pozitivno stanje na računu se šteje kot vpogledni denarni depozit pri banki.
21. člen
(Razpolaganje s saldom)
(1) Imetnik transakcijskega računa sme vsak trenutek v okviru poslovnega časa izvajalca plačilnega prometa razpolagati s svojim kritjem na transakcijskem računu.
(2) Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila mora temu omogočiti razpolaganje z dobroimetjem na transakcijskem računu v višini plačila, ki je predmet posameznega naloga za plačilo, izvršenega v dobro tega računa, zmanjšano za morebitno provizijo in stroške izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca, ki bremenijo prejemnika plačila, takoj po izvršitvi naloga.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena izvajalec plačilnega prometa imetniku transakcijskega računa ne sme omogočiti razpolaganja z dobroimetjem na transakcijskem računu, če bi bilo takšno razpolaganje v nasprotju s sklepom davčnega organa o prisilni izterjavi oziroma s sklepom davčnega organa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, oziroma sklepom sodišča o izvršbi oziroma zavarovanju oziroma z drugo odločbo pristojnega državnega organa, ki jo je izvajalec plačilnega prometa prejel do takrat, ko je nalog imetnika transakcijskega računa za plačilo še mogoče preklicati po 65. členu tega zakona.
22. člen
(Obresti na transakcijskem računu)
Če s pogodbo ni dogovorjeno drugače, plačuje izvajalec plačilnega prometa imetniku transakcijskega računa za pozitivno stanje do obresti v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa priznava za depozite na vpogled.
23. člen
(Pooblastilo izvajalca plačilnega prometa)
Izvajalec plačilnega prometa sme poravnavati obveznosti imetnika transakcijskega računa do izvajalca plačilnega prometa samo v mejah pooblastil, določenih v pogodbi o vodenju transakcijskega računa. Prekoračitev danih pooblastil se presoja po pravilih obligacijskega prava.
24. člen
(Odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa)
(1) Izvajalec plačilnega prometa odgovarja za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev naloženega plačila objektivno.
(2) Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz predhodnega odstavka tega člena v razmerju do nalogodajalca ne more razbremeniti niti takrat, kadar je vzrok za izvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga ravnanje:
1. osebe, ki za banko opravlja storitve obdelave in posredovanja plačilnih nalogov prek plačilnih sistemov,
2. korespondenčne banke, ki za banko opravlja storitve plačilnega prometa, potrebne za zagotovitev dobroimetja banki prejemnika plačila,
3. osebe, ki vodi poravnalni račun banke oziroma, ki zanjo opravlja druge storitve plačilnega prometa, potrebne za izvršitev naloga.
(3) Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka tega člena lahko razbremeni, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga dogodek ali ravnanje nalogodajalca ali koga tretjega, ki je zunaj njegovega poslovanja in njegovega učinka ni niti mogel pričakovati niti se mu izogniti ali ga odvrniti.
(4) Kadar izvajalec plačilnega prometa zamudi z izvršitvijo naloga za plačilo, mora nalogodajalcu na njegovo zahtevo plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko bi nalog moral izvršiti, do dneva, ko je nalog izvršil, tudi če nalogodajalcu zaradi zamude z izvršitvijo ni nastala nikakršna škoda. Če je nalogodajalcu nastala škoda v višini, ki je večja od zneska nadomestila iz prejšnjega stavka, ima nalogodajalec tudi pravico zahtevati doplačilo razlike do polne odškodnine.
(5) Odškodninske odgovornosti iz tega člena s pogodbo ni mogoče niti izključiti niti omejiti pod znesek iz predhodnega odstavka tega člena.
25. člen
(Provizija in povračilo stroškov)
(1) Izvajalec plačilnega prometa ima pravico zaračunavati provizijo za opravljene storitve plačilnega prometa in tudi posebne stroške, ki jih je imel v zvezi z vodenjem transakcijskega računa.
(2) Izvajalec plačilnega prometa si poplača svojo provizijo in stroške vodenja transakcijskega računa iz kritja na transakcijskem računu, če s pogodbo ni dogovorjeno drugače. Izvajalec plačilnega prometa obračuna provizijo in stroške za svoje storitve po veljavni tarifi, ki jo sprejmejo njegovi organi upravljanja in je javno objavljena.
26. člen
(Pošiljanje obvestil)
(1) Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca mora nalogodajalca obvestiti o izvršitvi naloga za plačilo v breme njegovega transakcijskega računa najkasneje naslednji delovni dan po izvršitvi naloga. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora obsegati:
1. podatke iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
2. datum izvršitve naloga in
3. znesek provizije in drugih stroškov, ki jih je banka obračunala za izvršitev naloga.
(2) Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila mora tega obvestiti o izvršitvi naloga za plačilo v dobro njegovega transakcijskega računa najkasneje naslednji delovni dan po izvršitvi naloga. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora obsegati:
1. podatke iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
2. datum izvršitve naloga in
3. če je nalogodajalec v nalogu navedel, da provizija in drugi stroški, ki jih je njegov izvajalec plačilnega prometa obračunal za izvršitev naloga, v celoti oziroma delno bremenijo prejemnika naloga, tudi znesek te provizije in teh stroškov.
(3) Obvestilo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora biti pisno. V primerih, določenih s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa, lahko izvajalec plačilnega prometa obvestilo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena posreduje v elektronski obliki.
(4) Ne glede na prvi oziroma drugi odstavek tega člena se lahko izvajalec plačilnega prometa in imetnik transakcijskega računa dogovorita:
1. da bo izvajalec plačilnega prometa imetnika transakcijskega računa obveščal o izvršitvi vseh nalogov za plačilo v breme oziroma v dobro njegovega transakcijskega računa v določenem obdobju, ki ne sme biti daljše od enega meseca, in v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni po koncu obdobja, na katerega se nanaša obvestilo, oziroma
2. da bo izvajalec plačilnega prometa provizije in druge stroške obračunaval za določena obdobja.
27. člen
(Trajanje računa)
(1) Če v pogodbi o vodenju transakcijskega računa ni določeno njeno trajanje, jo sme vsaka stranka odpovedati s petnajstdnevnim odpovednim rokom.
(2) Če se transakcijski račun vodi za določen čas, izvajalec plačilnega prometa in imetnik transakcijskega računa opredelita v pogodbi odpovedni rok za odpoved pogodbe pred iztekom veljavnosti pogodbe.
28. člen
(Register transakcijskih računov)
(1) Register transakcijskih računov je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov ter o sistemu enotnega zakladniškega računa s podračuni neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah.
(2) Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijske račune, mora tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov.
(3) Register transakcijskih računov vodi Banka Slovenije.
(4) Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov.
(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov.
(6) Banka Slovenije lahko s predpisom iz petega odstavka tega člena za vodenje registra transakcijskih računov pooblasti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
29. člen
(Vsebina in javnost registra transakcijskih računov)
(1) V registru transakcijskih računov se vodijo naslednji podatki o transakcijskih računih posameznega imetnika transakcijskega računa:
1. podatki o imetniku transakcijskega računa:
– ime in priimek ter naslov imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba oziroma firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba oziroma firma, sedež in naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziroma naziv drugega imetnika transakcijskega računa,
– davčna številka in matična številka pravne osebe in zasebnika;
2. podatki o transakcijskem računu:
– številka računa,
– naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun;
3. drugi podatki, potrebni za vodenje registra, ki jih določi Banka Slovenije s predpisom iz petega odstavka 28. člena tega zakona.
(2) Podatki o transakcijskih računih imetnikov transakcijskih računov, ki so pravne osebe oziroma zasebniki, so v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, javni.
(3) Izpis podatkov iz drugega odstavka tega člena lahko zahteva vsak, ne da bi za to moral izkazati pravni interes.
(4) Podatke o transakcijskih računih imetnikov transakcijskih računov, ki so druge fizične osebe, lahko zahteva samo:
1. imetnik transakcijskega računa glede podatkov, ki se nanašajo nanj,
2. sodišče oziroma drug pristojni državni organ, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
3. upnik, ki s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom dokaže pravni interes, glede podatkov o transakcijskih računih dolžnika. (Opomba: glej tudi drugi odstavek 124. člena ZIZ-A)
(5) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena Banka Slovenije ali od nje pooblaščena organizacija dnevno pošilja podatke iz registra transakcijskih računov Davčni upravi Republike Slovenije za njihov vpis v davčni register.
30. člen
(Poslovanje z gotovino)
(1) Imetnik transakcijskega računa, ki je vpisan v poslovni register Republike Slovenije, sme za plačevanje v gotovini dvigniti z računa potrebno gotovino.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše pogoje in način vplačila, razpolaganja in plačevanja z gotovino za imetnike transakcijskega računa iz prvega odstavka tega člena.
3. ELEKTRONSKI DENAR
31. člen
(Opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja)
(1) Storitve izdaje elektronskega denarja lahko opravlja:
1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2. banka države članice Evropske unije, ki je v skladu z ZBan pooblaščena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja kot druge finančne storitve bodisi prek podružnice bodisi neposredno,
3. podružnica tuje banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev po ZBan.
(2) Elektronski denar lahko izdaja, ne glede na določbe 3. člena ZBan, tudi:
1. družba za izdajo elektronskega denarja, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije,
2. družba za izdajo elektronskega denarja države članice Evropske unije, ki je po tem zakonu pooblaščena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja,
3. podružnica tuje družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev po tem zakonu.
(3) Sprejemanje denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja se ne šteje za sprejemanje depozitov v smislu določb ZBan, če je za vplačana denarna sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.
32. člen
(Prepoved opravljanja storitev izdaje elektronskega denarja)
Nihče drug razen oseb iz prvega oziroma drugega odstavka 31. člena tega zakona ne sme opravljati storitev izdaje elektronskega denarja.
33. člen
(Pogoji za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja)
(1) Banka Slovenije predpiše podrobnejše organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja in opravlja nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja smiselno enako, kot opravlja nadzor nad bankami po določbah ZBan.
(2) Za stečaj družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe 160., 161., 162., 164., 165., 167. in 168. člena ZBan.
34. člen
(Podružnica in prosto opravljanje storitev družb za izdajo elektronskega denarja držav članic Evropske unije)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja države članice Evropske unije, ki je na območju države članice upravičena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije bodisi prek podružnice bodisi neposredno.
(2) Za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja družb za izdajo elektronskega denarja držav članic Evropske unije se smiselno uporabljajo določbe 48. do 51. člena ZBan.
35. člen
(Podružnica tuje družbe za izdajo elektronskega denarja)
(1) Tuja družba za izdajo elektronskega denarja lahko na območju Republike Slovenije opravlja storitve izdaje elektronskega denarja samo prek podružnice.
(2) Za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja tuje družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljata 53. in 54. člen ZBan.
36. člen
(Pravnoorganizacijska oblika družbe za izdajo elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.
(2) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000 in 45/2001, v nadaljnjem besedilu: ZGD), če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Določbe 38., 40., 41. in 42. člena tega zakona, ki se nanašajo na delnice in delničarje družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporabljajo za poslovne deleže in družbenike družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.
37. člen
(Dejavnost)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen storitev izdaje elektronskega denarja. Družba za izdajo elektronskega denarja zlasti ne sme opravljati v katerikoli obliki storitev kreditiranja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko družba za izdajo elektronskega denarja opravlja tudi naslednje storitve:
1. finančne in nefinančne storitve, ki so povezane s storitvijo izdaje elektronskega denarja, kot so upravljanje elektronskega denarja z izvajanjem operativnih in drugih pomožnih storitev, povezanih z njegovo izdajo, in izdaja oziroma upravljanje drugih plačilnih instrumentov, in
2. storitve shranjevanje podatkov na elektronske naprave za druge osebe.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko bodisi sama bodisi skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za izdajo elektronskega denarja, imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu določene pravne osebe samo, če ta pravna oseba kot edino dejavnost opravlja storitve iz drugega odstavka tega člena.
38. člen
(Osnovni kapital in delnice)
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za izdajo elektronskega denarja je 220,000.000 tolarjev.
(2) Za delnice družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporablja 16. in 17. člen ZBan.
(3) Banka Slovenije uskladi denarni znesek iz prvega odstavka tega člena, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenija.
39. člen
(Uprava)
(1) Za upravo družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo 22. do 28. člen ZBan.
(2) Banka Slovenije predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati član uprave družbe za izdajo elektronskega denarja.
40. člen
(Dovoljenje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja)
Za dovoljenje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja se smiselno uporablja prvi odstavek 36. člena, 37. člen, 39. člen, 40. člen in 41. člen ZBan.
41. člen
(Obvladovanje tveganj)
(1) Za obvladovanje tveganj, ki jim je družba za izdajo elektronskega denarja izpostavljena, se smiselno uporabljajo 62. do 67. člen ZBan in predpisi, izdani na podlagi navedenih določb, če ni v drugem do četrtem odstavku tega člena oziroma v predpisu, izdanem na podlagi petega odstavka tega člena drugače določeno.
(2) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja mora biti vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od naslednjih zneskov, ki je višji:
1. od tekočega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali
2. od povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v obdobju zadnjih šestih mesecev.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena kapital družbe za izdajo elektronskega denarja ne sme biti nikoli nižji od zneska iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja mora imeti premoženje najmanj v vrednosti, ki je enaka skupnemu znesku njenih obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, v obliki naložb, katerih stopnja za tehtanje kreditnih tveganj je 0% in drugih naložb, ki so glede na kreditna tveganja, povezana z njimi, in njihovo likvidnost primerne za kritje obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.
(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejši način obvladovanja tveganj družb za izdajo elektronskega denarja in poročanja o izpolnjevanju obvladovanj tveganj.
42. člen
(Uporaba drugih določb ZBan)
(1) Za kvalificirane deleže v družbi za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporablja 19. do 21. člen ZBan.
(2) Za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja družbe za izdajo elektronskega denarja izven območja Republike Slovenije se smiselno uporablja 43. do 47. člen ZBan.
(3) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo 29. do 31. člen, 95. do 110. člen, 112. do 120. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 121. člena ZBan.
(4) Banka Slovenije predpiše:
1. podrobnejša pravila o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih družbe za izdajo elektronskega denarja,
2. podrobnejšo obliko in najmanjši obseg revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.
43. člen
(Pogodba o izdaji elektronskega denarja – pojem)
(1) S pogodbo o izdaji elektronskega denarja se izdajatelj elektronskega denarja zaveže proti plačilu določenega denarnega zneska izdati elektronski denar, ki omogoča imetniku elektronskega denarja opravljanje plačil v višini kritja izdanega elektronskega denarja, imetnik pa se zaveže, da bo izdajatelju za te storitve plačal provizijo.
(2) Kritje izdanega elektronskega denarja je znesek vplačila, opravljenega za izdajo elektronskega denarja, zmanjšan za zneske opravljenih plačil in obračunanih provizij.
44. člen
(Uporaba določb)
Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za pravna razmerja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom uporabljajo pravila obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001), ki urejajo pogodbo o naročilu.
45. člen
(Pravica imetnika zahtevati izplačilo kritja)
(1) Imetnik lahko kadarkoli zahteva, da mu izdajatelj izplača kritje izdanega elektronskega denarja bodisi v gotovini bodisi z nakazilom na njegov transakcijski račun, v roku, ki ne sme biti daljši od osmih dni, šteto od prejema zahteve za izplačilo.
(2) Izdajatelj elektronskega denarja imetniku za uresničitev pravice iz prvega odstavka tega člena nima pravice zaračunati provizije oziroma drugih stroškov, razen stroškov, ki so neposredno povezani z nakazilom na imetnikov transakcijski račun.
(3) Pravice imetnika iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena s pogodbo ni mogoče niti izključiti niti omejiti.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko splošni pogoji poslovanja določijo najnižji znesek kritja, ki je lahko predmet zahteve iz prvega odstavka tega člena. Najnižji znesek iz prejšnjega stavka ne more biti višji od 2.000 tolarjev.
(5) Banka Slovenije uskladi denarni znesek iz predhodnega odstavka, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenija.
46. člen
(Obveznost izdajatelja elektronskega denarja)
Izdajatelj elektronskega denarja mora imetniku omogočati vpogled v stanje oziroma kritje izdanega elektronskega denarja.
47. člen
(Odgovornost izdajatelja elektronskega denarja)
(1) Izdajatelj elektronskega denarja objektivno odgovarja imetniku za izgubljeni znesek kritja in za napačno izvršitev plačila, tudi če je razlog za izgubo kritja oziroma napačno izvršitev plačila okvara medija na katerem je shranjen elektronski denar oziroma opreme, ki ni neposredno oziroma izključno pod nadzorom izdajatelja elektronskega denarja, razen če gre za sredstva oziroma opremo, katere uporabe izdajatelj elektronskega denarja ni odobril.
(2) Odgovornosti iz prejšnjega odstavka se izdajatelj elektronskega denarja lahko razbremeni, če dokaže, da je razlog za izgubo kritja oziroma napačno izvršitev plačila okvara, ki jo je povzročil imetnik iz hude malomarnosti oziroma namenoma.
4. PORAVNAVE V PLAČILNEM PROMETU
48. člen
(Poravnave)
(1) Poravnava je tisto dejanje, ki pomeni izpolnitev obveznosti med dvema ali več izvajalci plačilnega prometa v imenu in za račun udeležencev plačilnega prometa.
(2) Poravnavo po prvem odstavku tega člena lahko izvrši Banka Slovenije oziroma drug izvajalec plačilnega prometa, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema (upravljalec plačilnega sistema).
49. člen
(Izvajanje poravnav)
Poravnava se izvaja s prenosom denarnega dobroimetja med izvajalci plačilnega prometa oziroma med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije, ali drugim upravljavcem plačilnega sistema:
1. bodisi zaradi izpolnitve obveznosti izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca do imetnika transakcijskega računa izvršiti nalog tega imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona,
2. bodisi zaradi izpolnitve medsebojnih denarnih obveznosti med izvajalci plačilnega prometa oziroma med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije oziroma drugim upravljavcem plačilnega sistema.
50. člen
(Način poravnave)
Izvajalci plačilnega prometa, ki vodijo transakcijske račune imetnikov transakcijskih računov, lahko uredijo vsebino medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z izvrševanjem nalogov imetnikov transakcijskih računov, bodisi z dvostransko pogodbo bodisi s pravili plačilnega sistema, če ni v tem zakonu oziroma predpisu, izdanem na podlagi 52. člena tega zakona, drugače določeno.
51. člen
(Nalog za poravnavo)
Nalog za poravnavo se lahko nanaša bodisi na izvršitev posameznega naloga imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona bodisi na izvršitev več nalogov iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če so nalogodajalci imetniki transakcijskih računov pri istem izvajalcu plačilnega prometa.
52. člen
(Predpis o poravnavah)
Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa, s katerimi zlasti določi:
1. pogoje za opravljanje poravnav,
2. pravila o načinih obvladovanja kreditnih, likvidnostnih in sistemskih tveganj, ki jih morajo zagotavljati plačilni sistemi, in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plačilni sistemi,
3. poročanje izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z opravljanjem poravnav,
4. pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati klirinška družba.
5. PLAČILNI SISTEMI
53. člen
(Pojem)
Plačilni sistem je pravno razmerje med tremi ali več izvajalci plačilnega prometa (člani plačilnega sistema), katerega vsebina so njihove medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo med člani plačilnega sistema.
54. člen
(Oblikovanje plačilnega sistema)
(1) Izvajalci plačilnega prometa oblikujejo plačilni sistem s tem, da sprejmejo pravila plačilnega sistema.
(2) Izvajalec plačilnega prometa se vključi v že oblikovani plačilni sistem s tem, da pristopi k pravilom tega plačilnega sistema.
55. člen
(Pravila plačilnega sistema)
(1) Pravila plačilnega sistema urejajo vsebino pravic in obveznosti med izvajalci plačilnega prometa – člani plačilnega sistema ter vsebino pravic in obveznosti med izvajalci plačilnega prometa – člani plačilnega sistema in upravljavcem plačilnega sistema.
(2) Pravila plačilnega sistema morajo določati:
1. pogoje za članstvo v plačilnem sistemu ter način in pogoje za vključitev novih članov v plačilni sistem oziroma za izključitev posameznega člana iz plačilnega sistema,
2. način opravljanja poravnave,
3. način posredovanja nalogov za poravnavo, način preverjanja pravilnosti nalogov in roke za obveščanje o zavrnitvi naloga za poravnavo,
4. način posredovanja nalogov imetnikov transakcijskih računov iz prvega odstavka 17. člena tega zakona,
5. roke za izračunavanje in poravnavo (izpolnitev) medsebojnih denarnih obveznosti članov plačilnega sistema v poravnavi,
6. način izračuna in poravnave medsebojnih denarnih obveznosti članov plačilnega sistema v poravnavi,
7. pravila o obvladovanju kreditnih, likvidnostih in sistemskih tveganj v plačilnem sistemu,
8. pravila o tem, kdaj se šteje, da je nalog za poravnavo dokončen in ga ni več mogoče preklicati.
(3) Izračun in poravnava medsebojnih denarnih obveznosti članov v poravnavi med člani plačilnega sistema se lahko opravi:
1. bodisi na podlagi seštevka vseh obveznosti in vseh terjatev posameznega člana plačilnega sistema na podlagi nalogov za poravnavo v obračunskem obdobju (bruto poravnava),
2. bodisi na podlagi razlike med seštevkom vseh obveznosti in seštevka vseh terjatev posameznega člana plačilnega sistema na podlagi nalogov za poravnavo v obračunskem obdobju (neto poravnava).
(4) Neto poravnava iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se lahko opravi:
1. bodisi na podlagi pobota vzajemnih terjatev in obveznosti med posameznima članoma plačilnega sistema,
2. bodisi z izravnavo vseh obveznosti in vseh terjatev posameznega člana plačilnega sistema do ostalih članov plačilnega sistema.
56. člen
(Dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema)
(1) Izvajalci plačilnega prometa – člani plačilnega sistema lahko začnejo opravljati poravnave prek plačilnega sistema, ko pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za oblikovanje plačilnega sistema morajo člani plačilnega sistema priložiti pravila plačilnega sistema in druge dokaze o tem, da plačilni sistem izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(3) Banka Slovenija izda dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema, če plačilni sistem izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(4) Sprememba pravil plačilnega sistema začne veljati, ko člani plačilnega sistema pridobijo soglasje Banke Slovenije k spremembi teh pravil. Za soglasje iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek tega člena.
57. člen
(Stečaj člana plačilnega sistema)
Kadar v skladu s pravili plačilnega sistema zaradi izračuna, izravnave in poravnave obveznosti članov plačilnega sistema v poravnavi, denarne terjatve članov plačilnega sistema preidejo na Banko Slovenije oziroma klirinško družbo in Banka Slovenije oziroma klirinška družba prevzame denarne obveznosti članov plačilnega sistema zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti, se v stečajnem postopku nad članom plačilnega sistema ne uporabljajo določbe 118. in 119. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99, v nadaljnjem besedilu: ZPPSL) o prepovedi pobotanja cediranih terjatev.
58. člen
(Nadzor nad delovanjem plačilnega sistema)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad delovanjem plačilnega sistema z namenom preverjanja, če plačilni sistem izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 123. do 128. člena, 1., 2. in 4. točka 130. člena, in 131. do 133. člen ZBan, pri čemer se ukrepi nadzora izrekajo članom plačilnega sistema in morebitnemu upravljavcu plačilnega sistema.
59. člen
(Storitve upravljanja plačilnega sistema)
(1) Storitve upravljanja plačilnega sistema obsegajo zlasti:
1. vodenje poravnalnih računov članov plačilnega sistema,
2. izračun obveznosti članov plačilnega sistema v poravnavi med člani plačilnega sistema,
3. zagotavljanje likvidnosti članom plačilnega sistema v poravnavi in druge storitve v zvezi z obvladovanjem kreditnih in likvidnostnih tveganj znotraj plačilnega sistema.
(2) Storitve upravljanja plačilnega sistema opravlja Banka Slovenije, klirinška družba ali posamezen član plačilnega sistema pa lahko opravljata storitve upravljanja plačilnega sistema, če imata dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema.
60. člen
(Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema)
(1) Klirinška družba mora pred začetkom opravljanja storitev upravljanja posameznega plačilnega sistema iz prvega odstavka predhodnega člena tega zakona dobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora obsegati določno opredelitev vrst storitev iz prvega odstavka 59. člena, na katere se zahteva nanaša.
(3) Banka Slovenije izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena:
1. če klirinška družba izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja, in
2. če je izdala dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema iz 56. člena tega zakona.
61. člen
(Nadzor nad opravljanjem storitev upravljanja plačilnih sistemov)
Za nadzor nad klirinškimi družbami se smiselno uporablja 123. do 128. člen, 1., 2., 4., 6. in 7. točka 130. člena, 131. do 136. člen, 147. do 152. člen ZBan, za njihov stečaj pa 160. do 162., 164., 165., 167. in 168. člen ZBan.
62. člen
(Plačilni sistem za poravnavo plačil velikih vrednosti)
(1) Plačilni sistem za poravnavo plačil velikih vrednosti je plačilni sistem poravnave med člani plačilnega sistema, ki se opravi zaradi izpolnitve obveznosti člana plačilnega sistema nalogodajalca do imetnika transakcijskega računa, da izvrši nalog tega imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če se nalog nanaša na plačilo, ki presega znesek, določen s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 63. člena tega zakona.
(2) Poravnava zaradi izvršitve nalogov za plačila velikih vrednosti mora biti opravljena prek plačilnega sistema za poravnavo plačil velikih vrednosti.
63. člen
(Pravila plačilnega sistema za poravnavo plačil velikih vrednosti)
(1) Upravljavec plačilnega sistema za poravnavo plačil velikih vrednosti je Banka Slovenije.
(2) Poravnava plačil velikih vrednosti se opravi kot bruto poravnava v realnem času z izvršitvijo naloga člana plačilnega sistema nalogodajalca v breme poravnalnega računa člana plačilnega sistema nalogodajalca in v dobro poravnalnega računa člana plačilnega sistema prejemnika plačila, pri čemer oba poravnalna računa članov plačilnega sistema vodi Banka Slovenije in se nalogi izvršijo v istem dnevu, kot so bili posredovani Banki Slovenije.
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila plačilnega sistema za poravnavo plačil velikih vrednosti, s katerimi določi tudi znesek, nad katerim se plačilo šteje za plačilo velikih vrednosti po 62. členu tega zakona.
64. člen
(Nepreklicnost naloga za plačilo med imetniki transakcijskih računov pri isti banki)
Naloga za plačilo med imetniki računov pri istem članu plačilnega sistema ni več mogoče preklicati, ko je nalog izvršen po prvem odstavku 16. člena tega zakona.
65. člen
(Nepreklicnost naloga za plačilo med imetniki transakcijskih računov pri različnih bankah)
(1) Kadar banka nalogodajalca izpolnjuje svoje obveznosti do imetnika transakcijskega računa izvršiti nalog tega imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona na podlagi dvostranske bančne poravnave z banko prejemnika plačila, naloga za plačilo ni mogoče več preklicati, ko je nalog izvršen po prvem odstavku 17. člena tega zakona.
(2) Kadar banka nalogodajalca izpolnjuje svoje obveznosti do imetnika transakcijskega računa izvršiti nalog tega imetnika iz prvega odstavka 17. člena tega zakona prek plačilnega sistema, naloga za plačilo ni več mogoče preklicati, ko je po pravilih plačilnega sistema nalog za poravnavo, ki ga je izdala banka nalogodajalca zaradi izvršitve naloga imetnika, dokončen.
66. člen
(Stečaj imetnika transakcijskega računa)
Ne glede na prvi odstavek 123. člena ZPPSL preneha veljati nalog za plačilo imetnika transakcijskega računa, nad katerim je bil začet stečajni postopek, z dnem začetka stečajnega postopka nad tem imetnikom transakcijskega računa, če je izvajalec plačilnega prometa obvestilo stečajnega upravitelja o začetku stečajnega postopka prejel do takrat, ko je nalog še mogoče preklicati po 64. oziroma 65. členu tega zakona.
6. NADZIRANJE
67. člen
(Izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem plačilnega prometa in nad izvajalci plačilnega prometa opravlja Banka Slovenije v skladu z določbami zakona o Banki Slovenije, ZBan in drugih predpisov s ciljem zagotoviti varen in zakonit plačilni promet v državi.
(2) Nadzor iz prvega odstavka tega člena izvaja Banka Slovenije po postopku, določenem v ZBan.
(3) Banka Slovenije opravlja tudi nadzor nad osebami, ki v nasprotju s tem zakonom opravljajo storitve vodenja transakcijskih računov, storitve izdaje elektronskega denarja in storitve upravljanja plačilnega sistema.
(4) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 170. in 171. člen ZBan.
7. STATISTIKA IN INFORMIRANJE
68. člen
(Zbiranje in uporaba podatkov o plačilnem prometu za statistične in davčne namene)
(1) Izvajalci plačilnega prometa, ki vodijo transakcijske račune in Banka Slovenije, za račune, ki jih vodi v skladu s 4. členom tega zakona, zbirajo podatke o stanjih in prometu prek teh računov in druge podatke za statistične namene ter za druge, z zakoni predpisane namene.
(2) Izvajalci plačilnega prometa posredujejo podatke iz prvega odstavka tega člena Banki Slovenije, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Upravi Republike Slovenije za javna plačila ter Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije.
(3) Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in minister, pristojen za finance, predpišejo vsebino, način in roke zbiranja podatkov iz prvega in četrtega odstavka tega člena, vsak za podatke, ki jih zbira po tem zakonu.
(4) Banka Slovenije posreduje podatke o plačilnem prometu, ki ga opravlja v okviru sistema enotnega zakladniškega računa in drugih transakcijskih računov Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Upravi Republike Slovenije za javna plačila, Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije.
69. člen
(Varovanje skrivnosti)
Izvajalci plačilnega prometa morajo pri svojem delu varovati poslovne skrivnosti.
8. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE
70. člen
(Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve)
(1) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je pravna oseba, ki se ustanovi za vodenje javnopravnih evidenc in opravljanje drugih zadev javnega pomena, določenih s tem zakonom ali drugim predpisom.
(2) Do uveljavitve zakona, ki ureja javne agencije, se za pravni položaj Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(3) Ustanovitelj Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je Republika Slovenija.
(4) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ima sedež v Ljubljani, naloge iz 71. člena tega zakona pa opravlja tudi prek izpostav izven kraja sedeža v krajih podružnic Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki jih določi Vlada Republike Slovenije v aktu o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Izpostave Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve se praviloma določijo v vsaki statistični regiji.
71. člen
(Naloge Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve)
(1) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja naslednje naloge:
1. zbira, prevzema, vodi in pripravlja povezane evidenčne javnopravne podatke, v zvezi s poslovnim registrom Republike Slovenije za nadaljnjo evidenčno, analitsko in informativno uporabo v ministrstvih ter vladnih službah za potrebe državne statistike ter za raziskovalne namene,
2. vodi poslovni register Republike Slovenije,
3. vodi register zastavnih pravic na premičninah,
4. vodi druge registre, evidence in zbirke podatkov, določene z drugimi predpisi, za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov,
5. zbira, obdeluje in posreduje podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v skladu z zakoni in javno objavlja letna poročila ter druge podatke gospodarskih družb, podjetnikov in drugih poslovnih subjektov v skladu z ZGD in drugimi zakoni,
6. zbira, obdeluje, objavlja in posreduje podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov za izdelavo uskupinjenih informacij o ekonomskih gibanjih,
7. izvaja statistično raziskovanje o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov,
8. opravlja druge statistične, informativne in druge naloge, določene z drugimi zakoni in predpisi,
9. sodeluje pri vodenju in obdelavi statističnih podatkov v zvezi z javnimi naročili za potrebe Urada za javna naročila in Gospodarske zbornice Slovenije ter opravlja naloge pri presoji finančne in poslovne sposobnosti ponudnikov izvedbe javnih naročil,
10. opravlja posebne informacijsko-tehnološke naloge ter druge naloge, za katere jo pooblasti Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost,
11. opravlja določene naloge pri vzpostavitvi evidenc o plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve lahko kot gospodarsko dejavnost opravlja tudi storitve izdelave bonitetnih poročil, storitve obdelave in posredovanja nalogov za poravnavo in druge podobne storitve.
(3) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ima pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena javna pooblastila določena s tem oziroma drugim zakonom in prevzame javna pooblastila, pristojnosti in naloge, ki jih je do uveljavitve tega zakona imela Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(4) Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve morajo podatke o poslovnih subjektih za vodenje poslovnega registra Republike Slovenije posredovati vsi registrski organi, pri katerih se poslovni subjekti registrirajo v skladu s predpisi. Registrski organi posredujejo podatke o poslovnih subjektih Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve z neposredno računalniško povezavo najpozneje v petih dneh po vpisu poslovnega subjekta oziroma po vpisu sprememb podatkov. Če registrski organi podatkov o poslovnih subjektih ne vodijo na elektronski način, jih Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve posredujejo na papirju v istem roku.
(5) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v soglasju z Banko Slovenije in Ministrstvom za finance predpiše načine, postopke in udeležence za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov. Za izdajanje metodoloških navodil za izvajanje drugih javnih pooblastil iz tretjega odstavka tega člena je pristojna Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(6) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve mora Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za izvajanje nalog davčne službe.
(7) Minister, pristojen za finance, predpiše vrste, vsebino, način in roke za pošiljanje poročil iz šestega odstavka tega člena.
72. člen
(Javnost dela Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve)
(1) Delo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je javno.
(2) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve obvešča javnost o svojem delu z letnimi poročili.
(3) Vsebino letnega poročila in način obveščanja javnosti uredi akt o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
9. UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA
73. člen
(Uprava Republike Slovenije za javna plačila)
(1) S tem zakonom se v sestavi Ministrstva za finance ustanovi Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Uprava Republike Slovenije za javna plačila ima sedež v Ljubljani, naloge pa opravlja tudi v krajih podružnic, ki jih določi Vlada Republike Slovenije praviloma v vsaki statistični regiji.
(2) Banka Slovenije in banke, ki vodijo transakcijske račune neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna, morajo Upravi Republike Slovenije za javna plačila sporočati podatke o plačilih opravljenih v breme in v dobro teh računov. Obveznost iz prejšnjega stavka velja tudi za Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, dokler ta vodi žiro račune neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna.
(3) Minister, pristojen za finance predpiše:
1. način in roke za pošiljanje podatkov iz drugega odstavka tega člena,
2. vrste računov, način vplačevanja in razporejanja javnofinančnih prihodkov, obvezne podatke na nalogu za plačilo javnofinančnega prihodka ter obliko in način sporočanja teh podatkov.
74. člen
(Naloge Uprave Republike Slovenije za javna plačila)
(1) Uprava Republike Slovenije za javna plačila opravlja naslednje naloge za potrebe evidentiranja in izvajanja javnofinančnih tokov v okviru enotnega zakladniškega sistema:
1. vodi register neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna,
2. vodi račune neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah in so v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin,
3. sprejema plačilna navodila neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna in drugih oseb, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema,
4. izdaja naloge za plačilo v breme računov neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema,
5. pripravlja in pošilja obvestila iz 26. člena tega zakona vsem neposrednim in posrednim uporabnikom državnega in občinskih proračunov, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah,
6. zbira in pošilja podatke iz 68. člena tega zakona za vse neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa kot ga določa zakon o javnih financah,
7. po posebni pogodbi z Banko Slovenije lahko za Banko Slovenije izvaja storitve plačilnega prometa po tem zakonu,
8. zbira podatke iz tretjega odstavka 68. člena in iz drugega odstavka 73. člena tega zakona, vodi ustrezne evidence teh podatkov in na podlagi teh zagotavlja ustrezne informacije,
9. zagotavlja podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih in izplačilih iz proračuna Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih oseb, ki morajo po predpisih o enotnem zakladniškem sistemu poslovati prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance,
10. zagotavlja podatke o plačilih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev, ki jih davčna oziroma carinska uprava pobira oziroma izterjuje,
11. opravlja druge naloge določene z zakonom oziroma drugimi predpisi.
(2) Minister, pristojen za finance s posebnim predpisom določi pravne osebe (neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna in druge osebe), ki so vključene v enotni zakladniški sistem ter pravila in zahteve, povezane z opravljanjem nalog Uprave Republike Slovenije za javna plačila. Z istim predpisom določi tudi višino in način povrnitve stroškov za opravljanje nalog v skladu z 11. točko prejšnjega odstavka tega člena.
10. KAZENSKE DOLOČBE
75. člen
(Kršitve izvajalcev plačilnega prometa)
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalec plačilnega prometa:
1. ki opravlja storitve plačilnega prometa, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 4. člena),
2. ki začne opravljati poravnavo prek plačilnega sistema, ne da bi za oblikovanje tega plačilnega sistema članice pridobile dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 56. člena),
3. ki ne izvrši naloga za velika plačila prek plačilnega sistema za poravnavo plačil velikih vrednosti (drugi odstavek 62. člena),
4. ki tekoče ne zagotavlja podatkov za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov (drugi odstavek 28. člena) ali Banki Slovenije ne zagotavlja podatkov oziroma poročil določenih s predpisi izdanimi na podlagi 6., 7. in 52. člena tega zakona,
5. ki ne zbira podatkov o stanjih in prometu prek transakcijskih računov in drugih podatkov za statistične namene oziroma jih ne posreduje Banki Slovenije, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in Davčni upravi Republike Slovenije v skladu s prvim in četrtim odstavkom 68. člena tega zakona oziroma predpisi, izdanimi po drugem odstavku 68. člena tega zakona,
6. ki ne posreduje podatkov iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma jih ne posreduje z vsebino, v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na podlagi četrtega odstavka 68. člena tega zakona,
7. ki ne sporoča podatkov iz drugega odstavka 73. člena tega zakona Upravi Republike Slovenije za javna plačila oziroma jih ne sporoča na način in v rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 73. člena tega zakona,
8. ki ne upošteva predpisanega vrstnega reda izvrševanja plačil.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca plačilnega prometa, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se za prekršek kaznuje klirinška družba oziroma odgovorna oseba klirinške družbe, ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema, ne da bi pridobila dovoljenje Banke Slovenije (59. člen) ali Banki Slovenije ne zagotavlja podatkov oziroma poročil, določenih s predpisom iz 52. člena tega zakona.
(4) Za kršitve družbe za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe 231. in 232. člena ZBan.
(5) Ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka tega člena se za banke in hranilnice, ki opravljajo storitve plačilnega prometa, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije, uporablja 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 231. člena ZBan, oziroma za hranilnice prvi in tretji odstavek 233. člena ZBan.
76. člen
(Kršitve drugih oseb)
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba,
1. ki opravlja storitve vodenja transakcijskih računov v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena tega zakona,
2. ki sprejema oziroma opravlja plačila v gotovini v nasprotju s 30. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi,
3. ki opravlja storitve iz 31. člena tega zakona v nasprotju s prepovedjo iz 32. člena tega zakona,
4. ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, ne da bi za opravljanje teh storitev dobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje imetnik transakcijskega računa, ki ni fizična oseba, če izvajalca plačilnega prometa ne obvesti oziroma ne obvesti pravočasno o statusnih spremembah oziroma drugih spremembah podatkov, potrebnih za vodenje računov in registra računov po tem zakonu (drugi odstavek 10. člena).
(5) Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zakon o plačilnem prometu – ZPlaP (Uradni list RS, št. 30/2002) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77. člen
(Ustanovitev Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve)
(1) Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme akt o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in imenuje člane organov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(2) Vlada Republike Slovenije v aktu o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve določi tudi prehod potrebnega števila delavcev iz Agencije Republike Slovenije za plačilni promet na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(3) Vlada Republike Slovenije zagotovi pogoje za delo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve s prenosom osnovnih sredstev in druge potrebne opreme, ki jo ob uveljavitvi tega zakona upravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, v upravljanje Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
78. člen
(Začetek dela Uprave Republike Slovenije za javna plačila)
(1) Minister, pristojen za finance, po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Uprave Republike Slovenije za javna plačila.
(2) V aktu iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti prehod potrebnega števila delavcev iz Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v Upravo Republike Slovenije za javna plačila.
(3) Pogoji za delo Uprave Republike Slovenije za javna plačila se zagotovijo s prenosom osnovnih sredstev in druge potrebne opreme, ki jo ob uveljavitvi tega zakona upravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, v upravljanje Uprave Republike Slovenije za javna plačila.
79. člen
(Prevzem opravljanja storitev plačilnega prometa in storitev vodenja transakcijskih računov)
(1) Banke do 30. junija 2002 postopoma prevzamejo od Agencije Republike Slovenije za plačilni promet opravljanje storitev plačilnega prometa in s tem povezane storitve na način, določen s Kriteriji za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi (Uradni list RS, št. 37/2000 in 39/2000) in s predpisi, izdanimi na podlagi teh kriterijev.
(2) Agencija Republike Slovenije za plačilni promet konča vse storitve plačilnega prometa do 30. junija 2002, razen razporejanja javnofinančnih prihodkov in storitev iz prvega odstavka 82. člena tega zakona.
80. člen
(Prenos nalog Agencije Republike Slovenije za plačilni promet)
(1) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in Uprava Republike Slovenije za javna plačila postopoma prevzameta naloge iz prvega odstavka 71. člena oziroma iz 74. člena tega zakona od Agencije Republike Slovenije za plačilni promet in drugih izvajalcev, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo te naloge. Postopoma začneta opravljati tudi druge naloge po tem zakonu.
(2) Prevzem nalog po prvem odstavku tega člena se opravi na podlagi programov prevzema nalog, ki jih sporazumno v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, določijo Agencija Republike Slovenije za plačilni promet oziroma drugi izvajalci iz prejšnjega odstavka z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve oziroma Upravo Republike Slovenije za javna plačila.
(3) V programih iz drugega odstavka tega člena se uredi tudi postopen prehod potrebnega števila delavcev iz drugega odstavka 77. člena oziroma iz drugega odstavka 78. člena tega zakona in postopen prevzem opreme iz tretjega odstavka 77. člena oziroma iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.
81. člen
(Sklenitev pogodb o vodenju transakcijskih računov)
(1) Po uveljavitvi tega zakona imetniki transakcijskih računov in novoustanovljene pravne osebe ne morejo več odpreti računov pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, če zakon ne določa drugače.
(2) Imetnik transakcijskega računa, ki ima ob uveljavitvi tega zakona odprt račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, mora do 30. junija 2002 z izvajalcem plačilnega prometa skleniti pogodbo o vodenju transakcijskega računa, prenesti denarno dobroimetje z računa, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, na transakcijski račun pri izvajalcu plačilnega prometa in zapreti račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet.
(3) Zasebniki lahko sprejemajo in opravljajo plačila prek žiro računov in tekočih računov pri izvajalcih plačilnega prometa dokler ne odprejo transakcijskega računa in najkasneje do 30. junija 2002.
(4) Zasebniki iz tretjega odstavka tega člena morajo do 30. junija 2002 pri banki odpreti transakcijski račun in najkasneje s 1. julijem 2002 začeti sprejemati plačila in opravljati plačila prek tega računa. S pogodbo o vodenju transakcijskega računa iz prejšnjega stavka se lahko imetnik transakcijskega računa in izvajalec plačilnega prometa dogovorita, da se žiro račun oziroma tekoči račun od datuma, določenega v pogodbi, vodi kot transakcijski račun po tem zakonu.
(5) Druge fizične osebe, ki niso zasebniki, lahko sprejemajo in opravljajo plačila prek žiro računov in tekočih računov pri izvajalcih plačilnega prometa dokler ne odprejo transakcijskega računa in najkasneje do 30. junija 2003.
(6) Izvajalci plačilnega prometa morajo uskladiti svoje splošne pogoje vodenja transakcijskega računa in poslovanje z določbami tega zakona do 30. junija 2002 za pravne osebe in zasebnike oziroma do 30. junija 2003 za druge fizične osebe.
82. člen
(Zapiranje računov po uradni dolžnosti)
(1) Račune, odprte pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, ki jih imetniki transakcijskih računov ne bodo zaprli po drugem odstavku 81. člena tega zakona, zapre Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po uradni dolžnosti, denarno dobroimetje s teh računov pa prenese na poseben zbirni račun, ki ga odpre Banka Slovenije do 30. septembra 2002, in o tem obvesti imetnika transakcijskega računa.
(2) Banka Slovenije prenese denarno dobroimetje z zbirnega računa imetniku transakcijskega računa iz prvega odstavka tega člena na njegov transakcijski račun pri banki na podlagi naloga tega imetnika transakcijskega računa. Če imetnik transakcijskega računa naloga iz prejšnjega stavka tega člena ne izda do 30. junija 2004, terjatev imetnika transakcijskega računa do Banke Slovenije glede denarnega dobroimetja, prenesenega na zbirni račun po prvem odstavku tega člena zastara. Banka Slovenije denarno dobroimetje, ki po 30. juniju 2004 ostane na zbirnem računu, prenese v dobro proračuna Republike Slovenije.
(3) Agencija Republike Slovenije za plačilni promet mora vso dokumentacijo v zvezi z računi iz prvega odstavka tega člena izročiti Banki Slovenije najkasneje do 30. decembra 2002.
83. člen
(Zapiranje računov, v zvezi s katerimi je vzpostavljena evidenca dospelih neporavnanih obveznosti)
(1) Ne glede na drugi odstavek 81. člena tega zakona imetnik transakcijskega računa ne more zapreti računa pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, dokler je v zvezi s tem računom vzpostavljena evidenca dospelih neporavnanih obveznosti po 40.a oziroma 40.b členu zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) in denarno dobroimetje na računu ne zadošča za plačilo vseh obveznosti, o katerih se vodi evidenca dospelih neporavnanih obveznosti.
(2) Račune, ki jih po prvem odstavku tega člena ni mogoče zapreti do 30. junija 2002, zapre Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po uradni dolžnosti po stanju 30. junija 2002. Vse neizvršene podlage za plačila Agencija Republike Slovenije za plačilni promet vrne predlagateljem z napotilom, da uveljavijo svoje terjatve v rednih postopkih izterjave. Izvršljive sodne odločbe, sklepe o izvršbi, sklepe o prisilni izterjavi oziroma sklepe o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ter izvršljive odločbe oziroma izvršljive naloge organizacij, ki so po zakonu pooblaščene izdajati takšne odločbe in naloge, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet vrne sodiščem oziroma drugim izdajateljem, o neplačanih davkih in prispevkih pa obvesti Davčno upravo Republike Slovenije.
84. člen
(Delovanje Agencije za plačilni promet v prehodnem obdobju)
(1) Agencija Republike Slovenije za plačilni promet v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2002 nadaljuje z delom po zakonu o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 – odločba US, 58/95, 18/96 – ZDS, – ZDavP, 87/97 – ZDS, – ZDavP; – v nadaljnjem besedilu: ZAPPNI), po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, po drugih predpisih, ki urejajo njene naloge in pristojnosti ter po pogodbah, sklenjenih na podlagi teh predpisov.
(2) Postopki plačilnega prometa, ki tečejo na dan uveljavitve tega zakona, se do prevzema opravljanja storitev po 79. in 81. členu tega zakona nadaljujejo in končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(3) Druge naloge iz 4. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, do prenosa teh nalog na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve oziroma na Upravo Republike Slovenije za javna plačila po 80. členu tega zakona.
(4) Agencija Republike Slovenije za plačilni promet konča svoje poslovanje do 31. decembra 2002 in 1. januarja 2003 preneha obstajati. Arhivska gradiva Agencije Republike Slovenije za plačilni promet prevzame Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Vse pravice in obveznosti Agencije Republike Slovenije za plačilni promet prevzame Republika Slovenija.
85. člen
(Delovno razmerje razporejenih delavcev in delavcev, ki bodo delali v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet do 31. decembra 2002)
(1) Delavci Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki so sporazumno po določbah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/90 in Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 29/92, 13/93, 71/93, 2/94, 38/94, 29/95, 12/99 in 36/2000) začasno razporejeni na dela in naloge v drugih državnih organih, imajo pravico s 1. januarjem 2003 skleniti delovno razmerje za nedoločen čas za opravljanje teh nalog v organu Republike Slovenije, v katerem opravljajo dela in naloge na podlagi sporazumne začasne razporeditve.
(2) Organi Republike Slovenije, v katere so začasno razporejeni delavci Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, morajo do 31. oktobra 2002 tem delavcem za dela in naloge, na katere so začasno razporejeni, ponuditi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s 1. januarjem 2003. Če delavec ponudbe za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas v osmih dneh po prejemu ne sprejme, se šteje, da mu je delovno razmerje pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet prenehalo z iztekom roka za sprejem ponudbe.
(3) Delavci Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki bodo po tem zakonu razporejeni v Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v Upravo Republike Slovenije za javna plačila in v Službo za informacijsko tehnologijo Ministrstva za finance, opravljajo dela in naloge in imajo sklenjeno delovno razmerje v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet v skladu z njenimi potrebami in možnostmi do 31. decembra 2002. Navedene institucije morajo tem delavcem najkasneje do 31. oktobra 2002 izdati sklepe o razporeditvi na ustrezna delovna mesta in sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.
(4) Delavcem Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki jih po veljavnih predpisih ni mogoče razvrstiti kot tehnološki višek in, ki bodo v delovnem razmerju v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet na dan 31. decembra 2002, pa nimajo zagotovljenih pravic iz prvega do tretjega odstavka tega člena, delovno razmerje preneha z dnem prenehanja Agencije Republike Slovenije za plačilni promet. Ti delavci imajo iz naslova delovnega razmerja in prenehanja delovnega razmerja enake pravice kot delavci, ki jim delovno razmerje preneha na podlagi stečaja ali prisilne poravnave po ZPPSL.
(5) Delavci, ki na dan 31. decembra 2002 ne bodo v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet imeli razrešenega delovnega razmerja po tem zakonu, se razrešujejo po programu razreševanja presežkov delavcev in se vključijo v druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS št. 5/91, 12/92, 71/93, 38/94 in 69/98). Ukrepi aktivne politike zaposlovanja se izvajajo v skladu s programom zaposlovanja in usposabljanja, ki ga v roku 30 dni po uveljavitvi zakona na predlog Agencije Republike Slovenije za plačilni promet potrdi Vlada Republike Slovenije. Sredstva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja se zagotovijo v okviru sredstev Agencije Republike Slovenije za plačilni promet rezerviranih za izvedbo reforme plačilnega prometa. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet lahko potrebna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja vloži tudi v poseben sklad dela iz katerega se zagotovijo potrebna finančna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja tudi po 1. januarju 2003, tako da se zagotovijo sredstva za aktivno politiko zaposlovanja tudi v času, ko Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po četrtem odstavku 84. člena tega zakona ne bo več obstajala.
86. člen
(Prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z uveljavitvijo tega zakona nehajo veljati določbe ZAPPNI, ki urejajo delovanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet.
(2) Po uveljavitvi tega zakona se določbe iz prvega odstavka tega člena uporabljajo za delovanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet po 84. členu tega zakona.
(3) Z uveljavitvijo tega zakona se nehajo uporabljati določbe XXXIII. poglavja (1052. do 1060. člen) zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) o bančnem tekočem računu.
87. člen
(Uporaba zakona za hranilnokreditne službe do njihove uskladitve z ZBan)
Za hranilno kreditne službe iz prvega odstavka 241. člena ZBan, ki še niso pridobile dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev po ZBan, veljajo določbe tega zakona s tem, da smejo opravljati storitve vodenja transakcijskih računov samo za druge fizične osebe in zasebnike.
88. člen
(Izdaja predpisov)
(1) Minister, pristojen za finance, in Banka Slovenije morata, če v tem zakonu ni drugače določeno, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izdati predpise na podlagi tega zakona.
(2) Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona se smiselno uporabljajo predpisi izdani na podlagi ZAPPNI.
89. člen
(Začetek uporabe posameznih določb)
(1) Določbe 34. člena tega zakona se začnejo uporabljati s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena se za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja družbe za izdajo elektronskega denarja države članice Evropske unije uporabljajo določbe 35. člena tega zakona.
90. člen
(Uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/2002) določa tudi:
124. člen, drugi odstavek
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati v postopkih, v katerih sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev, določba 3. točke četrtega odstavka 29. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002) za pridobitev podatkov o transakcijskih računih imetnikov transakcijskih računov, ki so druge fizične osebe, glede dokazovanja pravnega interesa.
Zakon o dopolnitvi zakona o plačilnem prometu – ZPlaP-A (Uradni list RS, št. 15/2003) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
