Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek) in 16. člena statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 5. redni seji dne 22. 4. 2003 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina, ki se nanašajo na:
– odsek hitre ceste Hajdina–Ormož na območju Občine Hajdina,
– območje poselitve v naselju Zg. Hajdina (ureditveno območje P10-S8/1),
– območje za šport in rekreacijo v naselju Zg. Hajdina (ureditveno območje P10-R7).
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v dolgoročnem planu Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97); v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan.
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v družbenem planu Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97); v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1: 5000 in 1: 25000, in sicer na zasnovo naselij in zasnovo prometnega omrežja.

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so naslednje:
– V točki 5.1.10. se v prvem odstavku spremeni tabela ureditvenih območij tako:
– v osmi vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjena osma vrsta glasi: »S8 Zg. Hajdina I 25,65 ha SKP PUP«; kratica SKP pomeni stanovanjsko-kmetijsko-poslovno namembnost, kratica PUP pomeni: prostorski ureditveni pogoji
– za osmo vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »S8/1 Zg. Hajdina 1,22 ha PS ZN«; kratica PS pomeni poslovno-stanovanjsko namembnost, kratica ZN pomeni: zazidalni načrt
– za štiriindvajseto vrsto (ki se glasi: »R6 Hajdina 2 ha šport, rekreacija PUP«) se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »R7 Zg. Hajdina II 0,30 ha šport, rekreacija PUP«; kratica PUP pomeni: prostorski ureditveni pogoji.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se v prvem odstavku črta alinea, ki se glasi: »- P11, P12, P13 magistralna cesta Hajdina–Ormož LN«, in se nadomesti z novo alineo, ki se glasi: »- P10 Odsek hitre ceste Hajdina – Ormož na območju Občine Hajdina LN«. Kratica LN pomeni lokacijski načrt.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka doda nova alinea, ki se glasi: »- P10-S8/1 Zg. Hajdina ZN«. Kratica ZN pomeni zazidalni načrt.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se črta celotno besedilo podtočke 5.2.29. P11, P12, P13 Magistralna cesta Hajdina–Ormož in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»5.2.29. P10 Odsek hitre ceste Hajdina–Ormož na območju Občine Hajdina
Programske zasnove za lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina–Ormož na območju Občine Hajdina

Programske zasnove obravnavajo odsek hitre ceste Hajdina–Ormož na območju Občine Hajdina, z vsemi priključnimi cestami in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora.
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:
– območje po parcelnih številkah,
– tehnološke pogoje in omejitve,
– organizacijo dejavnosti,
– podrobnejšo namensko rabo površin,
– infrastrukturna omrežja, objekte in naprave,
– usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje,
– usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine,
– usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito,
– dovoljena odstopanja in zasnovo zaporednosti izvedbe.

Programske zasnove obsegajo naslednje območje:
k.o. Draženci:
parcele oziroma deli parcel: 369/1, 369/2, 369/4, 369/6, 373/2, 373/36, 373/49, 373/51, 373/52, 373/54, 373/58, 373/64, 373/95, 373/99, 373/100, 373/102, 373/103, 373/104, 373/107, 373/108, 373/109, 387, 728/1, 748, 749, 765.
Površina območja programskih zasnov je 11,5 ha.
Območje kompleksnega urejanja je prikazano na karti št. 1 v grafičnem delu programskih zasnov.

Trasa predvidene cestne povezave bo potekala po vzhodnem ravninskem svetu Dravskega polja v bližini reke Drave, ki ga na severu zapira gričevje Slovenskih goric, na jugu pa hrbet Savinskega in Haloz. Reka Drava je s spreminjanjem in poglabljanjem struge na obeh bregovih oblikovala širši obvodni svet v značilne 2-4 m visoke in različno široke Dravske terase. Relief pa dopolnjujejo še številni ostanki nekdanjih meandrov, ohranjene mrtvice in nova akumulacija Ptujskega jezera z vzporednimi strugami potokov Turniški potok, Studenčnica.
Geološko osnovo tega dela Dravskega polja tvorijo srednje miocenski peščeni laporji, ki izdanjajo v Halozah in Dravinjskih goricah. Mešani so s konglomeratiziranimi prodi in peščenjaki. Nad temi se nahajajo plasti pleistocenskih in holocenskih rečnih nanosov, odloženih v značilnih slojih, ki so sooblikovali Dravske terase. Debeline teh nanosov so različne; ob reki in na najnižji Dravski terasi le nekaj metrov, na najvišjih terasah in ob robu ravnine pa lahko več 10 m. Površinsko humunisirana plast je debeline okrog 30 cm. Na poplavnih področjih pa je površinska plast melj in meljna glina.
Na območju predvidene cestne povezave je reka Drava urejen vodotok, zajet v elektroenergetski sistem SD2, ki ga poleg urejenih brežin gorvodno od akumulacije Ptujskega jezera, tvori še sama akumulacija z zajezitvijo reke Drave, nasipi in drenaže za pobiranje zalednih vod ter dovodni in odvodni kanal HE Formin. Urejeni pritoki na levem bregu Drave, regulirani pretežno na desetletne visoke vode in za ureditev predvideni urejeni ter delno urejeni pritoki na desnem bregu Drave povzročajo manjše lokalne poplave. Drava pod jezom v Markovcih odvaja dveletne visoke vode, ki presegajo pretok elektrarne. Višje vode pa poplavljajo indunacijsko površino, ki sega vse do kanala HE Formin.
Visoka vodopropustnost talnih sedimentov pogojuje visok nivo podtalnice. Debeline vodonosnih plasti so med 3-12 m. Nivo podtalnice je na zgornji terasi Dravskega polja 10 m po koto terena, na srednji terasi 3-4 m, na spodnji terasi v Šturmovcu pa le 1 m pod koto terena. Podtalnica Dravskega in v nadaljevanju Ptujskega polja sta najpomembnejši vir preskrbe s pitno vodo širšega zalednega območja. Odsek hitre ceste poteka v celoti po 4. vodovarstvenem pasu podtalnice Dravskega polja.
Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so okrog 35 °C, najnižje zimske pa okrog –20 °C. Tla zamrznejo približno tri mesece v letu do globine 70 cm.

Programske zasnove obravnavajo odsek hitre ceste Hajdina–Ormož od priključka hitre ceste na glavno cesto GI-9 Hajdina–Gruškovje v Dražencih do križišča z obstoječo Zagrebško cesto v Ptuju oziroma do meje z Mestno občino Ptuj, z vsemi priključnimi cestami in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora na območju Občine Hajdina.
Obravnavani odsek hitre ceste Hajdina–Ormož pomeni podaljšek dela trase te ceste, določene v programskih zasnovah za lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina–Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj, do obstoječe trase glavne ceste GI-9.
Odsek hitre ceste bo potekal v premi od izvennivojskega križišča z glavno cesto GI-9 v smeri, ki poteka južno od gradu Turnišče, do občinske meje z Mestno občino Ptuj. Traso hitre ceste na območju Mestne občine Ptuj določajo programske zasnove za lokacijski načrt, zajete v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, objavljenem v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 1/02.
Na obravnavanem območju je predvideno:
– odsek hitre ceste v približni dolžini 0,85 km od meje z Mestno občino Ptuj do izvennivojskega priključka na glavno cesto GI-9;
– izvennivojski priključek na glavno cesto GI-9 v Dražencih z modifikacijo te ceste v dolžini 0,750 km;
– izvennivojsko križanje načrtovanega odseka z obstoječo Zagrebško cesto, obenem z deviacijo te ceste v dolžini 0,600 km, ki delno posega tudi na območje Občine Hajdina;
– vsi ostali spremljajoči objekti, deviacije ostalih cest, prepusti;
– vsi priključki na obstoječe cestno omrežje;
– protihrupne zaščite v Dražencih.

Trasa načrtovanega odseka poteka po ravnem terenu srednje terase Dravskega polja večinoma po kmetijskih zemljiščih visokih kategorij, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji. Na teh zemljiščih so predvidene agromelioracije z namakanjem.
Priključek z nadvozom pa bo delno izveden tudi na brežini visoke Dravske terase, ki jo pokriva varovalni gozd, in terasi sami. Na robu terase je območje farme prašičev v Dražencih, ki jo na jugu in zahodu obdajajo kmetijska zemljišča
Ostale predvidene ureditve predstavljajo le deviacije obstoječih cest zaradi predvidenega nadvoza, rekonstrukcije obstoječe ceste v območju priključka in prestavitve lokalnih povezav.
Območje kompleksnega urejanja cestnega omrežja po programskih zasnovah obsega izključno rabo hitre ceste, območje priključkov in križišč, območje predvidenih ureditev prečkanja obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja je prikazana na karti št. 2 v grafičnem delu programskih zasnov.

Vodovodno omrežje
Predviden cestni odsek se le na mejah območja urejanja približa ali pa prečka obstoječe vodovodne cevovovode. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi jaški, po potrebi pa bodo izvedene prestavitve in zgrajeni novi odseki cevovodov.
Kanalizacijsko omrežje
Predvideno cestno omrežje v obravnavanem območju ne prečka obstoječih in predvidenih kanalizacijskih cevovodov.
Predvideno novo omrežje cevovodov pri odvodnjavanju padavinskih voda iz vkopanega dela hitre ceste mora biti izvedeno v skladu s predpisi.
Elektroenergetsko omrežje
Trase predvidenih cest bodo potekale vzporedno z visoko napetostnim 110 kV daljnovodom in ga tudi križale, križale bodo tudi 20 kV daljnovode, potekale pa bodo tudi ob nizkonapetostnem omrežjem ter omrežju javne razsvetljave.
Križanja, vključno z nadvišanji stebrov, prestavitvami stebrov oziroma odmiki tras, bodo izvedena v skladu s predpisi.
Plinovodno omrežje
Preko območja urejanja odseka hitre ceste ne poteka obstoječe plinovodno omrežje, območje pa se nahaja v koridorju predvidenega magistralnega plinovoda Madžarska–Italija. Magistralni plinovod je predviden v dolgoročnem planu Republike Slovenije, dopolnjenem v letu 2002 (Uradni list RS, št. 4/03).
Telekomunikacijsko omrežje
Predvideni odsek hitre ceste z deviacijami ostalega omrežja bo prečkal več kabelskih in prostih medkrajevnih in krajevnih vodov telekomunikacijskega omrežja. Na mestih križanja bo izvedena zaščita TK kablov s cevmi, prostovodne TK povezave pa se na mestih križanja kablirajo.
Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave v območju kompleksnega urejanja so prikazani na karti št. 3 v grafičnem delu programskih zasnov.

Predvideni odsek hitre ceste bo predstavljal niz posegov v občutljivo kulturno krajino. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje morajo predvideti izvedbo posega v skladu z urbano in krajinsko rabo prostora.
Trasa predvidenega odseka hitre ceste poteka po odprtem prostoru, ki pa ga od treh strani obdajajo večja poselitvena območja mesta Ptuj in sosednjega naselja Draženci. Zato oblikovalski pogoji, ki bodo upoštevani pri odprtem prostoru, vsebujejo tudi nekatere elemente pogojev za urbani prostor:
– predvideni cestni odsek, vključno s križiščem in navezavo na obstoječe prometno omrežje, bo prilagojen obstoječemu prostoru in predvidenemu urbanemu razvoju;
– zaradi posegov v razdelitev poseljenih območij in posestnih struktur bodo urejene nove povezave s funkcionalnimi prehodi, ohranjanjem obstoječih povezav in oblikovalskimi rešitvami predvidenega omrežja in kontaktnega območja;
– izvedba zaščite za omilitev hrupa in onesnaženja zraka mora biti izvedena z oblikovalsko ustreznimi rešitvami in obsaditvijo zaščitnih barier;
– del predvidene cestne povezave, ki poteka po odprtem prostoru, bo izveden v širokem vkopu pod koto obstoječega terena;
– večji useki in nasipi morajo biti skrbno oblikovani in z ustreznimi ozelenitvami, ki bodo omilile vizualne in hrupne vplive na okolje;
– pri stikih predvidenega cestnega omrežja s kmetijskimi površinami bo potrebno reorganizirati kmetijski prostor, vključno z dostopi na zaledna kmetijska zemljišča in obrate ter morebitnimi posebnimi prometnimi površinami za kmetijsko mehanizacijo,
– vse zasaditve v odprtem prostoru bodo upoštevale izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije.
Vsi objekti bodo arhitektonsko oblikovani in izvedeni tako, da bodo usklajeni z urbano in krajinsko podobo in značilnostmi prostora.

Odsek hitre ceste bo posegal v območje varovalnega gozda, ki predstavlja varovalni pas okoli farme bekonov v Dražencih, kateri je zavarovan z odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86, 33/89).
Severno od načrtovanega odseka je zavarovani spomenik oblikovane narave okolje gradu Turnišče (odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v Občini Ptuj; Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86, 33/89), znotraj katerega se nahaja umetnostni in arhitekturni spomenik grad Turnišče, zavarovan z odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89).
Grad in park Turnišče sta razglašena za kulturni spomenik državnega pomena (Odlok o razglasitvi gradu in parka Turnišče za kulturni spomenik državnega pomena; Uradni list RS, št. 81/99, 55/02). Območje programskih zasnov ob Zagrebški cesti sega v vplivno območje parka gradu Turnišče. Vplivno območje parka gradu Turnišče so vse odprte in grajene površine v oddaljenosti 100 m od zarisane meje parka ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika (3. člen odloka o razglasitvi gradu in parka Turnišče za kulturni spomenik državnega pomena).
400 m jugovzhodno od obravnavanega območja se nahajata zavarovani območji kulturne dediščine, in sicer območje rimske stavbe in grobov (točka 1.1.0.038 četrtega člena odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj) ter območje prazgodovinskega, rimskega in slovanskega grobišča (točka 1.1.0.040 4. člena odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj).
Vsi potrebni ukrepi za varovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine bodo dodatno opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

Za zaščito pred prekomernim hrupom bodo zgrajene protihrupne bariere na odsekih, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem in urbanem okolju.
Vsi potrebni ukrepi za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja bodo dodatno opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

Vsi nasipi in vkopi bodo izvedeni tako, da bodo preprečevali erozijske procese.
Za zagotovitev požarne varnosti objektov bodo zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila.

Vsi s programskimi zasnovami načrtovani posegi bodo podrobno opredeljeni v izvedbenem prostorskem aktu. Izgradnja predvidenega prometnega omrežja se lahko izvaja v večih fazah. Vsaka faza pa mora biti funkcionalno zaključena celota.
Priključek hitre ceste Hajdina–Ormož v Dražencih lahko v prvi fazi služi kot priključek na obstoječo cesto GI-9, v končni fazi pa kot priključek na načrtovano avtocesto. V primeru večjega odmika predvidene avtoceste od trase obstoječe ceste, je v prvi fazi dopustna tudi možnost nivojskega priključka v Dražencih na obstoječo glavno cesto GI-9.
Pri upoštevanju določil programskih zasnov so dopustna odstopanja, kolikor bodo do izvedbe predlagane tehnično, okoljevarstveno ali oblikovalsko ustreznejše rešitve prometnega omrežja. Predlagane rešitve pa ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

1. situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja (merilo 1: 5000)
2. namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja (merilo 1: 5000)
3. komunalna in energetska infrastruktura (merilo 1: 5000)«.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za podtočko 5.2.29. doda naslednja podtočka, ki se glasi:
»5.2.30. P10-S8/1 Zg. Hajdina
Programske zasnove za zazidalni načrt za območje P10-S8/1 Zg. Hajdina

Površina območja P10-S8/1, predvidenega za kompleksno graditev in ki bo urbanistično urejeno z zazidalnim načrtom, meri ca. 1,22 ha.
Območje P10-S8/1 meji:
– na jugu na obstoječe manjše poslovno in upravno središče
– na jugozahodu na obstoječo stanovanjsko pozidavo
– na severozahodu na kmetijske površine
– na severovzhodu na razpršeno stanovanjsko pozidavo
– na jugovzhodu na kmetijske površine.
Obodna parcelacija območja P10-S8/1:
Izhodišče je na jugu (pri domu upokojencev), na stičišču treh parcel št. 529/8, 597/3 in 1130/1 (cesta). Nato poteka obodna parcelacija v sourni smeri po skupni meji ceste (parcela št. 1130/1) s parcelama št. 529/8 in 529/9. Na zahodnem vogalu parcele št. 529/9 se meja obrne v smer proti severovzhodu in poteka po jugovzhodni meji parcel št. 529/2 in 529/1 (in obenem po severni meji parcele 529/9) vse do parcele št. 1129/3 – cesta. Nato v podaljšku jugovzhodne meje parcele 529/1 meja obodne parcelacije preči cesto do meje s parcelo št. 554/1, kjer se obodna parcelacija obrne v smer proti jugovzhodu in poteka po vzhodni meji ceste (cesta je parcelna št. 1129/3) do severnega stičišča s parcelo št. 596. Dalje poteka meja po severozahodni meji parcele št. 596 in zahodni meji parcele št. 597/4 do stičišča treh parcel št. 597/4, 594/1 in 1129/3 (cesta). Nato meja prečka cesto v smeri jugozahoda na točko, ki je južni vogal parcele št. 597/1. Nato poteka obodna parcelacija proti zahodu po južni meji parcele št. 597/1 do stičišča s parcelo št. 529/7. Nato poteka meja po skupni meji parcele št. 529/8 s parcelama št. 529/7 in 597/3 do izhodišča, kjer se obodna parcelacija zaključi.
Vse naštete parcele se nahajajo v k.o. Hajdina.

Namembnost območja P10-S8/1 je poslovno–stanovanjska. Območje bo s svojo preseljeno upravno in novonastalo poslovno vlogo dopolnjevalo že obstoječe vaško središče v neposredni bližini (cerkev, trgovina).
Zaradi sožitja stanovanjskega programa in predvidenih poslovnih dejavnosti na območju je zahtevano nehrupno (mirno) okolje. Poslovne dejavnosti še niso dokončno opredeljene, niti jih ni zaželeno vnaprej pretirano omejevati. Programske zasnove zato podajajo samo osnovne usmeritve za organiziranost območja. Dovoljevane naj bodo le ekološko neoporečne poslovne dejavnosti; torej takšne, ki bodo prilagojene značaju poselitve.
Dodaten pogoj je, da so izbrane dejavnosti tudi prometno nemoteče. Niso možne dejavnosti, ki so vezane na nesorazmerne velikosti motornih in drugih vozil.

Naselje Zg. Hajdina je novo občinsko in upravno središče, ki šele pridobiva svojo podobo. Prostorsko razpršene so individualne stanovanjske zgradbe, ki pa so praviloma grupirane na posameznih, za tovrstno pozidavo ugodnih, lokacijah. Dokaj utesnjen pa je del naselja Zgornja Hajdina s cerkvijo, trgovino in sedanjo občinsko upravno zgradbo.
Zaradi dejanske utesnjenosti je predvidena prostorska širitev (selitev) upravnih in poslovnih dejavnosti na prosta zemljišča, v neposredno bližino sedanjega središča. Ali naj bo ob tem del programa v obstoječih zgradbah (na primer: dom upokojencev) tudi prenešen na spremenjeno lokacijo, bo pokazala šele podrobnejša študija. S tem bi se, z odstranitvijo nekaterih obstoječih zgradb, lahko na pridobljenem prostoru oblikovalo ustrezno središče naselja. Le-to bi s svojim usklajenim izgledom in ustrezno definirano funkcijo za daljši čas pokrilo potrebe krajanov in ostalih uporabnikov. Predvidena etažnost poslovne zgradbe je (K)+ P +1N+M.
Pri zasnovi območja je odločujoča bližina sedanjega vaškega središča. S preselitvijo občinskih služb na bližnjo lokacijo bi poudarili sožitje obstoječega (cerkev) z zahtevami novega občinskega centra.
Obodno cestno omrežje je obstoječe. Z njega se na dveh mestih odcepi cesta, potekajoča po severnem obodu pozidave, ki kot pretočna (krožna) cesta zagotavlja usklajeno napajanje kompleksa. Glede na razpoložljive površine zemljišč je možno oblikovati poslovno središče z notranjo ploščadjo, kar je primerna rešitev za mirujoči promet in sekundarni vaški trg.
Na notranji strani bodočega središča se vzpostavi sekundarna prometna površina, ki je od obstoječih cest praviloma ločevana z zelenico in morda z linijsko drevesno zasaditvijo. Dostopov je več in se predvidijo na ustreznih razdaljah. Tako razporejeni dostopi/uvozi dovoljujejo tudi fazno izgradnjo celotne vzdolžne poslovne pozidave.
Postavitev (mikrolokacija) poslovnega objekta naj ustreza potrebam kraja in naj predvsem zasleduje logične dostope (prometne tokove) oseb, ki jim je ta objekt namenjen. Morebitne višinske razlike terena se morajo predhodno skrbno preučiti in morda celo ugodno izkoristiti. Po večplastni proučitvi in posebni utemeljitvi lahko zazidalni načrt za pomembnejšo zgradbo v obcestnem delu pozidave predvidi tudi večnadstropni objekt; ob tem pa je pogoj, da je končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega naselja usklajena.
Velikost in razmerja parcel, predvidenih za pozidavo in skupno prometno ureditev, natančneje določi zazidalni načrt.
Zasaditev na obravnavanem območju mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Na mejah območja pozidave s kmetijskimi površinami so lahko zasajene žive meje. V celoti mora biti dan poudarek krajinski tipiki objektov in pozidave.

Na območju predvidene pozidave je arheološko območje, in sicer prazgodovinski in rimski arheološki kompleks, zavarovan z odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89).
Z odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj je zavarovana tudi cerkev sv. Martina, ki stoji južno od območja P10-S8/1.
Severovzhodno od območja pozidave je Zupaničeva kapelica, ki je v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine zajeta pod evidenčno št. 600885.
Ob kapelici se nahajata platani, vsaka na svoji strani ceste, ki vodi mimo kapelice. Platana na zahodni strani ceste se nahaja v območju P10-S8/1.
Pri snovanju novih objektov in mikrolokaciji le-teh je potrebno upoštevati smeri dominantnih pogledov na naselje Hajdina in bližnje ruralno zaledje.
Ohraniti je potrebno obstoječa kvalitetna drevesa.

Namembnost območja je poslovno–stanovanjsko območje je namenjeno nemotečim poslovnim dejavnostim, z navezavo predvidenega in obstoječega javnega programa v neposredni soseščini (cerkev, občina, pošta, trgovina, storitvene dejavnosti, vse ostalo).
Dodano skupno število gradbenih objektov s predvideno nemotečo poslovno dejavnostjo na območju kompleksa pozidave ne bo pomenilo prekomerno povečane obremenitve za okolje.
Zaželeno je mnogo zelenja.
Osončenje zemljišča je že sedaj kvalitetno.

Obstoječa lokalna cesta, vodeča mimo obravnavanih zemljišč, ostaja glavna napajalna komunikacija do posameznih vstopov na območje pozidave. Z lokalne ceste se, v prometno pravilno zasnovanih križiščih, odcepijo interne dovozne ceste na območje.
Zazidalni načrt bo določil morebitno izravnavo trase ceste (ovinka) pri Zupaničevi kapelici.
Po severnem obodu pozidave je predvidena prečna transportna cesta. Zanjo je potrebno zagotoviti prosti prometni koridor širine najmanj 5,50 m oziroma še bolje 8 m. Kolikor je notranja ulica “slepa” (torej nepretočna) je potrebno urediti obračališče na zaprtem koncu. Obračališče mora zagotavljati možnost neoviranega obračanja komunalnih in urgentnih vozil običajnih poznanih dimenzij. Vsaka notranja ulica je praviloma obenem pešpot (višinsko ločeni pločnik ni predviden), saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu.
Vzdolž obstoječe lokalne ceste niso možna parkirišča. Zagotovljena morajo biti na od ceste ločeni površini. Zato naj bodo predvidena med cesto in objekti, vzdolž obcestnih fasad objektov. Predvidena naj bi bila vsaj po tri za vsako posamezno dejavnost v objektu.
Dovozi k obstoječim zgradbam izven območja obdelave (trgovina, dom upokojencev, obstoječe individualne hiše) se načeloma ne spremenijo. Lahko pa se – če tako narekuje smotrna izraba zazidljivih površin – zagotovijo nadomestni dovozi do obstoječih zgradb na robu območja, pa tudi vklopitev obstoječega trgovskega objekta v vaški trg.

Obstoječe vodovodno omrežje poteka ob cesti. Izvedena bo navezava novega omrežja na obstoječe in ob tem bo s projektom potrebno preveriti ali dejanski preseki cevi ter razpoložljive količine vode ustrezajo predvidenim potrebam.
Kanalizacijsko omrežje bo vezano na čistilno napravo v Ptuju. Predvidoma bo lahko gravitacijsko zajelo vse odpadne fekalne vode obravnavanega območja. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin se praviloma vodijo v ponikovalnice.
Potrebno je preveriti razpoložljive količine električne energije v obstoječi transformatorski postaji. Do objektov bo potrebno zgraditi sekundarno telefonsko omrežje ter predvideti distribucijo KTV.
Ogrevanje objektov bo individualno. Zaželen ogrevalni vir je utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje.

Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani.

Obstoječi objekti:
Na območju P10-S8/1 ni obstoječih objektov.
Predvideni objekti:
– v območju pozidave se izoblikuje (razširi, poveča) vaški center. Zraven občinske uprave bodo v skupni zgradbi še spremljevalne in storitvene dejavnosti, morda tudi novi poštni prostori in podobno. Vsebina poslovnega objekta bo definirana v zazidalnem načrtu. Skupni objekt je lahko ločevan na funkcionalno in/ali investicijsko smiselne enote,
– notranje cestne pretočne povezave; obračališče za obračanje komunalnih in urgentnih vozil običajnih poznanih dimenzij mora biti predvideno le ob morebitni ureditvi slepe ulice (torej nepretočne),
– parkirišča in druge urejene zunanje nivojske površine ob večnamenskem poslovnem objektu.«.
– Spremenijo se karte v merilu 1: 5000 in 1: 25000, in sicer se spremenita zasnova naselij in zasnova prometnega omrežja.
– Dodajo se karte:
– Programske zasnove za lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina–Ormož na območju Občine Hajdina v merilu 1: 5000
– Programske zasnove za zazidalni načrt za območje P10-S8/1 Zg. Hajdina v merilu 1: 2000.
– Karte so sestavni del tega odloka.

Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 6,96 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 1,45 ha. Površine ureditvenih območij naselij se povečajo za 1,41 ha.

K temu odloku je pridobljen sklep Vlade Republike Slovenije št. 350-00/2001-119 z dne 15. 4. 2003 o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.