Na podlagi 3., 7. in 9. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), nacionalnega programa športa v RS (Uradni list RS, št. 24/00), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97 – dopolnitev, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popr. sklepa US, 59/99 – Odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 in 51/02) ter 14. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99 in 20/01) in na podlagi mnenja skupščine Športne zveze Ljutomer, ki povezuje športna društva v občini z dne 14. 3. 2003, je Občinski svet občine Ljutomer na 4. seji dne 29. 4. 2003 sprejel

S tem pravilnikom občinski svet določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov športa in vzdrževanje športnih objektov v občini.

Predmet tega pravilnika je delitev sredstev, ki jih po sprejetih programskih nalogah zagotavlja država in sredstev, ki jih po dogovorjenih programskih nalogah zagotavlja občina.
Občina v okviru danih možnosti uresničuje javni interes v športu. To realizira predvsem tako, da:
– zagotavlja sredstva za realizacijo letnega programa športa v občini,
– načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte, na katerih je možno izvajati in razvijati posamezne športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo občani,
– spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.

Izvajalci letnega programa športa:
– športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
– zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
– zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa.

Pravico do sofinanciranja programov športa imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da imajo sedež v občini,
– da so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju,
– da so registrirani najmanj eno leto,
– da imajo urejeno evidenco o članstvu in registriranih tekmovalcih, (velja za športna društva),
– da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
– da izvajajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani, najmanj 30 tednov v letu.

Z namenom, da bodo izvajalci lahko vedeli, s kakšno podporo lahko računajo pri izvajanju svojih letnih programov, so v tem dokumentu opredeljena naslednja določila:

1. športna vzgoja otrok, mladine in študentov,
2. športna rekreacija,
3. kakovostni šport,
4. vrhunski šport,
5. šport invalidov.

2.1. izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov,
2.2. znanstvenoraziskovalna dejavnost,
2.3. založniška dejavnost,
2.4. športne prireditve (velike mednarodne, državne, medobčinske, občinske in druge),
2.5. gradnja, vzdrževanje in koriščenje športnih objektov,
2.6. informacijski sistem na področju športa,
2.7. zavarovanje javnih športnih površin, odgovornosti strokovnega kadra in udeležencev športnih programov,
2.8. priznanja in nagrade športnikom in športnim delavcem,
2.9. delovanje športnih društev in športne zveze.

I. Vsebina in obseg letnega programa športa v lokalni skupnosti
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Programi, ki se sofinancirajo na lokalni ravni:
– Zlati sonček (sofinancira se material: knjižice, medalje in diplome),
– Naučimo se plavati (sofinancira se strokovni kader in najem objekta za izvedbo 10-urnega plavalnega tečaja na skupino, v kateri je največ 10 in najmanj 5 otrok),
– Športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci kot 60-urne programe za skupino, v kateri je največ 20 in najmanj 8 otrok. Sofinancira se strokovni kader in objekt.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1.
1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe v času od vstopa v šolo do zaključka osnovnošolskega programa. Programi, ki se sofinancirajo na lokalni ravni:
– Zlati sonček (sofinancira se material: knjižice, medalje in diplome),
– Krpan (sofinancira se material: knjižice, medalje in diplome),
– Naučimo se plavati (sofinancira se strokovni kader in najem objekta za izvedbo 20-urnega plavalnega tečaja na skupino, v kateri je največ 10 in najmanj 5 otrok),
– športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci kot 80-urne programe za skupino, v kateri je največ 20 in najmanj 8 otrok. Sofinancira se strokovni kader in objekt.
Iz javnih financ se sofinancira tudi organizacija in izpeljava šolskih športnih tekmovanj na občinski, medobčinski, področni in državni ravni. Prav tako se sofinancira udeležba na šolskih športnih tekmovanjih na področni in državni ravni.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1.
1.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki.
Izvajalci teh programov (panožne športne šole) morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programa, ki jih določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih zvez.
Programi so lahko razdelejni v tri skupine z naslednjim obsegom treninga:

1. Cicibani, cicibanke                      240 ur
2. Mlajši dečki in deklice           240 do 400 ur
3. Starejši dečki in deklice         300 do 800 ur

Iz javnih financ se sofinancira objekt, strokovni kader, materialni stroški programa, meritve in spremljanje treniranosti in nezgodno zavarovanje.
Pri najemu objekta in strokovnem kadru se upošteva naslednja velikost vadbenih skupin:
– individualne športne panoge: najmanj 6 in največ 11 otrok v skupini,
– kolektivne športne panoge: najmanj 12 in največ 23 otrok v skupini.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B.
1.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
Iz javnih financ se sofinancira strokovni kader in objekt za programe, ki obsegajo 80 ur na skupino, v kateri je 10 otrok. Sofinancirajo se tudi programi Zlati sonček, Krpan, prilagajanja na vodo in organizacija ter izvedba področnih šolskih športnih tekmovanj OŠ s prilagojenim programom.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1.
1.5. Interesna športna vzgoja mladine
Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih v starosti od 15. do 20. leta, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe.
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira strokovni kader in objekt za 80-urne programe na skupino, v kateri je najmanj 12 in največ 20 mladih. Sofinancira se tudi organizacija in izpeljava srednješolskih športnih tekmovanj na področni ravni.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1.
1.6. Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu.
Izvajalci teh programov (panožne športne šole) morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programa, ki jih določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih zvez.
Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne panoge in je lahko od 400 do 1.100 ur.
Dodatno sofinanciranje za kategorizirane športnike mladinskega razreda se izvaja po naslednjem ključu:

Status                               Osnova
Športnik mladinskega razreda        60 točk

Vrednost točke in osnovo za status športnika mladinskega razreda se določa in spreminja po potrebi na osnovi sklepa skupščine športne zveze. S športniki se sklene posebna pogodba.
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira objekt in strokovni kader.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B.
1.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje.
Na ravni lokalne skupnosti se iz javnih financ sofinancira objekt in strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 mladih. Prav tako se sofinancira organizacija in izvedba regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije ter udeležba na državnih in mednarodnih igrah SOS.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1.
1.8. Interesna športna dejavnost študentov
Športna dejavnost študentov je pomembna sestavina življenja študentov.
Iz javnih financ na lokalni ravni se sofinancira objekt in strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 študentov.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1.
2. Športna rekreacija
Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti.
Iz javnih financ na lokalni ravni se sofinancira objekt za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 članov in članic, za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane starejše od 65 let pa se lahko sofinancira tudi strokovni kader, in sicer po naslednjem ključu:
– za kolektivne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 1),
– za individualne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 0,75).
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 3.
3. Kakovostni šport
V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V program so vključeni registrirani športniki, člani nacionalnih panožnih zvez, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega prvaka.
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira (predvsem) najemnina objekta za 320 ur.
Športniki s statusom državnega se dodatno sofinancirajo po naslednjem ključu:

Status                             Osnova
Športnik državnega razreda        80 točk

Vrednost točke in osnovo za status športnika državnega razreda se določa in spreminja po potrebi na osnovi sklepa skupščine športne zveze. S športniki se sklene posebna pogodba.
Velikost vadbenih skupin je opredeljena v točki 1.3.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B.
4. Vrhunski šport
Vrhunski šport zajema priprave (treningi) in tekmovanja kategoriziranih športnikov: športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda.
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira predvsem najemnina objekta za 640 ur programa in strokovni kader.
Velikost vadbenih skupin je opredeljena v točki 1.3.
Prav tako se sofinancirajo programi posameznih športnikov, ki dosegajo po kriterijih za kategoriziranje športnikov RS Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez naslednji status: športnik svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda, ne glede na športno panogo. Določena je mesečna višina sofinanciranja programa kategoriziranega športnika z ozirom na njegov status:

Status                             Osnova
Športnik svetovnega razreda      150 točk
Športnik mednarod. razreda       130 točk
Športnik perspektivnega razreda  100 točk

Razporeditev športnikov po razredih objavlja Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez trikrat na leto. Vrednost točke in osnovo za posamezni status se določa in spreminja po potrebi na osnovi sklepa skupščine športne zveze. S športniki se sklene posebna pogodba.
Višina sofinanciranja programa vrhunskega športa se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B.
5. Šport invalidov
Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
Na ravni lokalne skupnosti se iz javnih financ sofinancira objekt in strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 invalidov, in sicer po naslednjem ključu:
– za kolektivne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 1),
– za individualne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 0,75).
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 3.

2.1. Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov
Občina sofinancira izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev povezanih s športom, ki poteka preko Inštituta za šport pri Fakulteti za šport, OKS-ZŠZ, nacionalnih panožnih zvez ali preko ostalih izobraževalnih institucij. Posebej se podpira usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v športu. Občina sofinancira:
– izobraževanje – sofinanciranje študijske obveznosti študentov Fakultete za šport v Ljubljani, ki se izvajajo izven sedeža fakultete,
– usposabljanje za strokovne nazive: vodnik, vaditelj, inštruktor, učitelj, trener in sodnik,
– spopolnjevanje strokovnih kadrov (licence).
Študentom Fakultete za šport se sofinancira 1/3 stroškov, ki jih morajo prispevati za tečaje v okviru rednega študijskega programa FŠ, če so ti tečaji izven sedeža FŠ. Študentje lahko kandidirajo za sofinanciranje le, če imajo bivališče na območju občine. Študenta se zaveže, da bo v študija prostih dneh pomagal pri izvajanju športnih aktivnosti v občini.
Za sofinanciranje usposabljanja strokovnih kadrov lahko kandidirajo le tisti posamezniki, ki aktivno izvajajo vadbo v enem od priznanih vsebin programov športa v občini. Kandidat mora najmanj eno leto voditi vadbo v športnem društvu, razen tistih, ki bodo pridobili prvostopenjski naziv. S športnim društvom, ki ga je predlagalo za usposabljanje mora imeti kandidat podpisano pogodbo, da bo po koncu usposabljanja še najmanj 2 leti delal v enem od programov v društvu. Nadaljnje usposabljanje se sofinancira tistim kandidatom, ki delajo kot strokovni kadri v posameznem športnem društvu že najmanj 2 leti z nižjim strokovnim nazivom.
Kot spopolnjevanje veljajo le dejavnosti, ki so organizirane s tem namenom (trenerski seminarji, sodniški seminarji, tečaji za spopolnjevanje).
Za sofinanciranje usposabljanja in spopolnjevanja velja, da se kandidatom plača kotizacija.
Kandidatur za nobenega od gornjih programov ne morejo vlagati posamezniki, ampak društva, v katerih posamezniki delujejo.
Sofinanciranje se izvrši, ko športno društvo za vsakega kandidata posreduje:
– razpis predlaganega izobraževanja, usposabljanja ali spopolnjevanja,
– pogodbo s kandidatom o nadaljnji vadbi v okviru športnega društva,
– dokazilo o uspešno opravljenem izobraževanju, usposabljanju oziroma spopolnjevanju.
Število strokovnih kadrov, ki se bodo udeležili izobraževanja, usposabljanja oziroma spopolnjevanja ob sofinanciranju javnih financ je omejeno glede na obseg sredstev, ki so v posameznem letu planirana za ta namen v občinskem proračunu.
2.2. Znanstvenoraziskovalna dejavnost
Namen te dejavnosti je izvajati temeljne, predvsem pa uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašati izsledke v prakso.
Iz javnih financ lokalne skupnosti se lahko zagotovi razlika, ki jo za posamezne naloge iz tega področja ne zagotavlja država.
2.3. Založniška dejavnost
Lokalna skupnost sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti do višine 50% stroškov.
2.4. Športne prireditve
Občina sofinancira športne prireditve, ki so opredeljene v 52. členu zakona o športu, občinske, medobčinske, državne in ostale prireditve, ki imajo namen pospeševanja motivacije za šport in športno aktivnost ter imajo promocijski učinek za šport, turizem in gospodarstvo. V ta namen zagotavlja sofinanciranje stroškov za organizacijo in izvedbo:
– velike športne prireditve,
– športne prireditve na državni ravni,
– športno-rekreacijskih tekmovanj v obliki lig (mali nogomet, namizni tenis),
– športno-rekreacijska tekmovanja v obliki enkratnih tekmovanj (občinska prvenstva v posamezni športni panogi: namizni tenis, streljanje, tenis),
– propagandne akcije in prireditve za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti,
– ostalih športnih prireditev, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini.
Občina sofinancira velike športne prireditve, ki so opredeljene v 52. členu zakona o športu (olimpijske igre, sredozemske igre, univerziade, svetovna in evropska prvenstva, svetovni pokali, mednarodni mitingi in turnirji), če je prireditev odmevna v širšem prostoru, če je prireditev v mednarodnem koledarju tekmovanj, če se je udeležijo uveljavljeni mednarodni športniki in če se delno ali v celoti odvija v občini. Prireditelj, ki načrtuje veliko športno prireditev, za katero pričakuje finančno pomoč iz javnih sredstev, mora zaprositi za priglasitev župana in občinski svet občine, preden vloži kandidaturo v pristojnih državnih oziroma mednarodnih panožnih organizacijah. Vlogi je obvezno priložiti naziv prireditve, čas in kraj ter finančno konstrukcijo. Vlogo za sofinanciranje velike prireditve je potrebno vložiti vsaj 12 mesecev pred prireditvijo.
Športne prireditve na državni ravni bodo sofinancirane, če se prireditev v celoti ali delno odvija na območju občine, če je prireditev v koledarju tekmovanj nacionalne panožne zveze in če na njej nastopajo športniki občine. Vlogo za sofinanciranje je potrebno nasloviti na župana vsaj 3 mesece pred izvedbo prireditve.
Prireditve navedene v tretji, četrti in peti alinei poverja občina v izvajanje Športni zvezi in Agenciji za šport Ljutomer, ki tudi predlagata programe.
Z ozirom na pomembnost in odzivnost prireditve, se sofinancirajo stroški športnega objekta za izvedbo prireditve, stroški propagande, osebja ali nagrad do 50%.
2.5. Gradnja, vzdrževanje in koriščenje športnih objektov
2.5.1. Gradnja in vzdrževanje športnih objektov
Občina v okviru danih možnosti skrbi za izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje športnih objektov, ki so v lasti občine ali društev. To realizira predvsem tako, da zagotavlja športne objekte, na katerih je možno izvajati in razvijati posamezne športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo občani. Občina sofinancira novogradnje in posodobitve športnih objektov, kakor tudi manjkajoče in nadomestne športne objekte v občini do zadostitve minimalnega standarda, kar predstavlja 0,3 m2 pokrite vadbene površine in 3 m2 nepokrite vadbene površine na občana. Sredstva za ta namen se zagotovijo na posebni postavki občinskega proračuna.
Občina sofinancira vzdrževanje športnih objektov po naslednjem ključu:
– (na predlog skupščine ŠZ Ljutomer) občina sprejme izhodiščne cene m2 za ugotavljanje vrednosti nepokritih in pokritih športnih površin ter amortizacijsko stopnjo enkrat letno,
– vzdrževanje za nepokrite športne objekte (neto funkcionalna površina) se glede na zahteve po vzdrževalnih delih ter izhajajoč iz izhodiščne cene za ugotavljanje vrednosti nepokritih športnih površin in amortizacijske stopnje, deli na štiri razrede:
1. razred: 100%
– travnata igrišča za veliki nogomet;
2. razred: 60%
– atletske steze,
– kasaške steze,
– tenis igrišča;
3. razred: 50%
– srednja travnata igrišča za nogomet,
– pomožna travnata igrišča za veliki nogomet;
4. razred: 30%
– asfaltna igrišča in ploščadi namenjene športu,
– spremljajoče in nefunkcionalne travnate površine,
– vzletno-pristajalne steze v letalskem športu.
Določene so tudi standardne funkcionalne-igralne površine, kot to določajo standardi nacionalnih panožnih zvez, in sicer:
– veliki nogomet (100 x 65 m) = 6.500 m2,
– rokomet-mali nogomet (40x20 m) = 800 m2,
– pomožna igrišča nogomet (50 x 25) = 1.250 m2,
– srednja igrišča-travnata (50 x 25) = 1.250 m2,
– košarka (15 x 28) = 420 m2,
– odbojka (18 x 9) = 162 m2,
– tenis (13 x 28) = 364 m2,
– hipodrom steza (18 x 1.000) = 18.000 m2,
– atletska steza (1.22 x 6 x 400) = 2.928 m2.
Vzdrževanje športnih objektov se sofinancira skozi program izvajalcev.
2.5.2. Koriščenje športnih objektov ter sofinanciranje in uporaba športne in posebno zahtevne tehnične opreme
Občina za športni objekt, ki je v njeni lasti določi upravljalca. Upravljalec s koristnikom športnega objekta sklene letno pogodbo o koriščenju objekta. Sestavni del pogodbenih določil je tudi določilo o načinu odpovedi najema objekta s strani najemnika, ki velja tako za vadbo, prvenstvene tekme in druga tekmovanja. Kolikor se primeri 5x v eni tekmovalni sezoni, da ista vadbena skupina ne odpove uporabe objekta, se skupini odvzame pravica nadaljnje uporabe objekta. Kolikor posamezna vadbena skupina brez predhodnega obvestila ne koristi njej dodeljenih ur v objektu, ji upravljalec objekta kljub temu zaračuna neizkoriščene ure. Kolikor posamezna vadbena skupina ne namerava več uporabljati odobrenih ur, mora o tem obvestiti upravljalca objekta. Objekt si zagotovi vsaka vadbena skupina samostojno. Vse ugotovljene, namerno povzročene poškodbe na opremi in objektih se najemnikom zaračunavajo posebej. Sestavni del najemne pogodbe med koristnikom in upravljalcem objekta je tudi cena objekta, ki jo s sklepom določi župan na predlog upravljalca.
Občina sofinancira najemne ure v naslednjih športnih objektih:
– ki so last občine,
– ki so last športnih društev,
– na športnih objektih osnovnih šol in srednje šole,
– na športnih objektih v privatni lasti, kolikor je cena najemne ure usklajena s cenami najemne ure objektov, ki so last občine.
Navedeno velja le za objekte na območju občine.
Objekte osnovnih šol in objekte, ki so v lasti športnih društev se sofinancira v višini dogovorjene cene, ki je usklajena s cenami javnih športnih objektov v občini. Športnim panogam, ki uporabljajo specifične objekte, se cena uporabe le-teh vrednoti posebej.
Športna društva, ki izvajajo program športa, imajo za izvajanje letnega programa športa v občini pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci pri uporabi športnih objektov, ki so last občine in športnih društev (našteto v alineah po vrstnem redu prednosti):
– obvezni izobraževalni program šol,
– interesne športne dejavnosti osnovnošolskih in predšolskih otrok,
– prednostni programi športa,
– športna vzgoja otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom izven obveznega izobraževalnega programa,
– programi kakovostnega in vrhunskega športa,
– športna rekreacija in šport invalidov,
– ostali interesenti.
Občina z namenom, da bi omogočila športu vsaj v osnovni meri uporabljati sodobne tehnične pripomočke za izvajanje zahtevnejših športnih opravil, sofinancira nakup zahtevne opreme, aparatur in merilnih naprav, ki so potrebne za organizacijo tekmovanj in pomembnih športnih prireditev oziroma služijo športu za širši namen. Potreba po teh sredstvih se opredeli z letnim programom športa v občini. Opremo, aparature in naprave, ki so take narave, da se jih uporablja le za posebne namene, to pa potrebuje več športnih organizacij, daje občina v upravljanje Agenciji za šport in Športni zvezi Ljutomer, ki se zavežeta, da je športna oprema, ki je v lasti ali v upravljanju občine ustrezno vzdrževana in na razpolago vsem zainteresiranim društvom in športnikom iz območja občine.
2.6. Informacijski sistem na področju športa
Informacijski sistem vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z zakonom o športu. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancirajo programi izdelave informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup tehnologije.
2.7. Zavarovanje javnih športnih površin, odgovornosti strokovnega kadra in udeležencev programov športa
Lokalna skupnost sofinancira zavarovanje javnih športnih površin, odgovornost strokovnega kadra in udeležencev športnih programov.
2.8. Priznanja in nagrade športnikom in športnim delavcem
V smislu popularizacije športa se sofinancira pripreditev z razglasitvijo najboljših športnic in športnikov športne zveze Ljutomer. Način izbora je opredeljen s posebnim pravilnikom športne zveze.
2.9. Delovanje športnih društev in športne zveze
Sredstva za financiranje delovanja športnih društev športne zveze se zagotovijo na osnovi potrjenega programa s sporazumom o sofinanciranju programa športne zveze in se v proračunu občine zagotovijo na posebni postavki.
Sredstva za financiranje javnega zavoda – agencije za šport se zagotovijo na osnovi potrjenega programa s pogodbo o sofinanciranju agencije za šport in se v proračunu občine zagotovijo na posebni postavki.

Občina se z letnim programom športa, ki ga vsako leto sprejme občinski svet opredeli, katere vsebine oziroma programe bo v naslednjem letu sofinancirala, skupaj z okvirnim obsegom sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih vsebin.
Občina vodi na področju kakovostnega in vrhunskega športa enotno politiko. V občini se izvajalci športnih programov ukvarjajo s široko paleto različnih športnih panog. Nekatere izmed njih so usmerjene v doseganje kakovostnih in vse pogosteje vrhunskih športnih rezultatov v okviru države pa tudi v mednarodnem prostoru. Vsi ti športniki želijo biti (so)financirani kot državni ali kot občinski interes. Za smotrno uravnavanje in v skladu z dejanskim interesom ter finančnimi možnostmi občine, se vsako leto posebej opredelijo prednostne naloge letnega programa športa v občini, s katerimi se določi, katere naloge se v občini prednostno finančno podpira.
Prednostne naloge vključujejo ekipe, športnike in športnice, ki imajo željo in sposobnosti za dosežke in ki dosegajo ravni tekmovanja primerne rezultate, gradnjo, posodabljanje in vzdrževanje športnih objektov. Program upošteva materialne zmožnosti občine in materialne razmere, ki bi naj veljale v naslednjih letih. To pomeni, da bi ne bilo smotrno vključiti v prednostni program tolikšno število nalog, da potem ne bi zmogli vsaj v osnovni meri sofinancirati vključenih v prednostni program. Število vključenih v prednostni program se določi na osnovi kriterijev s sprejetjem (sklepa o prednostnih nalogah letnega programa športa v občini, ki ga sprejme skupščina športne zveze, dokončno pa ga potrdi občinski svet.
3.1. Kriteriji za razvrščanje med prednostne naloge letnega programa športa
Za ugotavljanje razvrščanja v prednostni program so postavljena merila in določen je način, kako se spremlja izvajanje programa in obdobno preverja upravičenost vključitve v prednostni program.
V prednostni program so po avtomatizmu vključeni:
– vse športne panoge – ekipe, ki tekmujejo v I. državni ligi,
– posamezni športniki, ki dosegajo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez status športnika svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, mladinskega in državnega razreda, ne glede na športno panogo,
– gradnja, posodabljanje in vzdrževanje športnih objektov.
Za izbiro športnih panog, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih kriterijev, pa bi jih vseeno veljalo vključiti v prednostni program športa v občini, ker bi z njihovo nevključitvijo bila bistveno osiromašena dejavnost določene športne panoge, se uporabljajo naslednji kriteriji:

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
                                                                            Kriterij      Točke
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
                                                 1                        2                      3
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.   pomen, ki je športni panogi       razredno, občinsko,            Področno              polfinale,
     dan v šolskem programu                  medobč.                ali pofinale,             finale
     (tekmovanja)                                                                           ali finale
2.   možnosti ukvarjanja s                   do 30 let                do 50 let             nad 50 let
     športno panogo do pozne
     starosti
3.   tradicija športne panoge v občini       5-10 let                 11-20 let             nad 20 let
4.   razširjenost v občini (število        do 5 društev             6-10 društev          nad 10 društev
     društev oziroma članstva)
5.   uspešnost športnikov iz                 občinski              območni prvaki          polfinalisti
     občine v slovenskem merilu            medobčinski                                       finalisti
     v zadnjih 5 letih                                                                          DP
6.   uspešnost športnikov iz             mednarod. tekme          mladinsko člansko       SP, S-pokal in
     občine v mednarodnem                glede na uvrsitev          EP, Epokal,              E-pokal
     merilu v zadnjih 5 letih                                       Alpe-Jadran              OI, SOS
7.   interes gledalcev (število)               do 50                   50-100                Nad 100
8.   tekmovalni sistem                     medobčinska              II. + III. DL              I. DL
                                                                  l. območna liga
9.   število selekcij – starostne              člani              Dečki, mladinci      Cicibani, ml. dečki,
     skupine                                                            člani               st. dečki,
                                                                                             mladinci,
                                                                                               člani
10.  olimpijska športna panoga                  ne                        X                     Da

V zgornji tabeli opredeljeni kriteriji veljajo za razvrstitev športnih panog. Na osnovi točkovanja se izdelajo prednostni razredi in se opredeli delež sofinanciranja športnih panog v posameznih razredih. Pri posameznih elementih vrednotenja športnih panog se upošteva razliko med individualnimi (zbir točk se pomnoži s faktorjem 0,75) in kolektivnimi športnimi panogami (zbir točk se pomnoži s faktorjem 1,00).
Ekipe oziroma športniki se uvrščajo v prednostni program z novo tekmovalno sezono, in sicer s 1. julijem, status pa jim začne teči z naslednjim proračunskim letom.
Ekipe oziroma športniki, ki v tekočem letu izgubijo pravico do razvrstitve v prednostni program, so v prednostnem programu še 1 leto. S tem imajo možnost povrnitve v prejšnji status. Če v tem času ne izpolnijo zgoraj navedenih kriterijev, so po avtomatizmu izločene iz prednostnega programa.
3.2. Kriteriji za vrednotenje prednostnih programov športa
Uvrščenim v prednostni program se sofinancira stroške objekta, strokovnega kadra materialnih stroškov in stroškov testiranj do 30% na obseg programa.
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2A za kolektivne panoge in 2B za individualne panoge.
Za izračun sofinanciranja vseh vsebin in nalog športa navedenih v prvem, drugem in tretjem poglavju tega pravilnika, se za vsako leto posebej, s sklepom skupščine športne zveze določi izhodiščna cena točke za izračun vrednosti sofinanciranja strokovnega kadra in objekta, izhodiščna cena m2 odprtih in pokritih športnih površin in določitev amortizacijske stopnje, ki je namenjena sofinanciranju vzdrževanja športnih objektov.

Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga objavi župan občine v mesecu novembru, občina pridobi podatke o načrtovanih vsebinah športa za prihodnje proračunsko obdobje. Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši kot 45 dni. Javni razpis se objavi najmanj v enem javnem mediju na območju občine.
Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le programi izvajalcev, ki so v celoti izpolnili razpisne pogoje. Izvajalec razpisa lahko posameznega izvajalca pozove k dopolnitvi vloge v roku 15 dni po koncu pregleda prispelih prijav.

Postopek javnega razpisa, predlog izbora izvajalcev programov športa in delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za šport pripravi komisija za vodenje javnega razpisa, ki jo imenuje župan. Župan s sklepom določi sestavo komisije ter njenega predsednika. Komisija je sestavljena iz največ sedmih članov, ki so po svoji funkciji člani predsedstva športne zveze. Strokovno-administrativne naloge za komisijo opravljata Agencija za šport in Športna zveza Ljutomer.
Naloge komisije za šport so:
– pregled prispelih prijav,
– vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu z določili tega pravilnika,
– spremljanje izvajanja športnih programov in analiza poročil izvajalcev,
– priprava predlogov ukrepov in sankcij v skladu z določili tega pravilnika,
– priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembe meril za vrednotenje športnih programov,
– priprava poročila županu,
– izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.
V letnem programu športa se določi športne vsebine, naloge in delež sofinanciranja vsebin in nalog iz 5. člena tega pravilnika. Pred sprejemom letnega programa občinski svet pridobi mnenje športne zveze. Župan vse kandidate s sklepom obvesti o izboru in vrednotenju njihovega športnega programa. V roku 30 dni po sprejetju občinskega proračuna župan ali na osnovi zakonitega pooblastila župana pooblaščena strokovna športna institucija, z izvajalci programov športa sklene pogodbo o sofinanciranju.

Pogodba o sofinanciranju programa športa za tekoče leto vsebuje naslednja določila:
– podatke obeh skleniteljev pogodbe,
– vsebino in obseg programa,
– višino sredstev za dogovorjene programe športa,
– rok za oddajo letnega poročila,
– nadzor nad porabo sredstev,
– druge medsebojne pravice in obveznosti.
Za sofinanciranje dejavnosti kategoriziranih športnikov župan ali na osnovi zakonitega pooblastila župana pooblaščena strokovna športna institucija, sklene s športnikom in športnim društvom, katerega član je športnik, posebno pogodbo za tekoče koledarsko leto, v kateri so enaka določila kot v pogodbi z izvajalci programov športa.
Na osnovi podpisanih pogodb se odobrena sredstva za sofinanciranje nakazujejo na transakcijske račune izvajalcev programov, praviloma po dvanajstinah.
Za realizacijo pogodbenih določil župan občine zagotavlja:
– sodelovanje pristojnih služb občinske uprave pri planiranju letnega programa športa,
– pravočasno posredovanje potrebnih podatkov za pripravo delovnih in finančnih načrtov,
– redno in pravočasno zagotavljanje sredstev za sofinanciranje programov športa do 5. v mesecu praviloma v višini dvanajstine glede na vrednost letnega programa športa.

Izvajalci morajo po opravljenih nalogah komisiji za šport najkasneje do 31. januarja naslednjega leta predložiti letno poročilo z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. Če izvajalci ne izpolnijo obveznosti določenih s pogodbo, se neupravičeno pridobljena sredstva poračunajo v naslednjem proračunskem obdobju. Porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni izvajati dogovorjene programe v skladu s tem pravilnikom in dajati komisiji za šport, Športni zvezi in Agenciji za šport Ljutomer morebitna dodatna pojasnila glede izpolnjevanja pogojev iz tega pravilnika.
Če izvajalec v naslednjem proračunskem obdobju več ne izvaja programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, je dolžan pridobljena sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun.
Enak postopek je tudi v primeru, če izvajalec do zgoraj navedenega roka ne dostavi letnega poročila, saj se smatra, da programov ni izvajal, in je dolžan vsa, v ta namen, prejeta proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v občinski proračun.
V primeru, da izvajalec programa ni porabil vseh odobrenih sredstev zaradi zmanjšanega obsega dela, izstopa iz tekmovalnega sistema, prenehanja delovanja in podobno, se mu ustavijo nakazila sredstev, ostanek sredstev pa se prerazporedi drugim izvajalcem programov športa v občini.
Predlog prerazporeditve sredstev na osnovi zadržanih, vrnjenih oziroma neporabljenih sredstev, pripravi komisija za šport na predlog predsedstva športne zveze.

Športna zveza in Agencija za šport Ljutomer sta dolžni spremljati izvajanje letnih programov, dajati sprotne informacije in podati zaključno poročilo o izvedbi letnega programa športa komisiji za šport in županu.
Kolikor se program športa pri izvajalcu ne izvaja v skladu z določili letne pogodbe, se najprej pisno opozori izvajalca, naj dejavnost primerno uredi. Če po opozorilu dejavnost še naprej ne odgovarja, se sofinanciranje dejavnosti ustavi in se izvedejo ukrepi navedeni v 9. členu tega pravilnika.

Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način, kot to velja za njegov sprejem.

Pred sprejemom tega pravilnika in meril, si mora komisija za šport pridobiti mnenje športne zveze.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik za vrednotenje letnih programov športa v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 43/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.