Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS-stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odl US, 8/96, 31/00 in 36/00) ter 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor (v nadaljevanju: zavod), z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj Zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.
2. člen
Poslanstvo zavoda je trajno in nemoteno izvajanje programov in projektov ter posredovanje umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na področjih gledaliških, opernih in plesnih predstav ter koncertnih in drugih kulturnih dejavnosti v lokalnem, regionalnem in mednarodnem prostoru.
Zavod omogoča profesionalno in kakovostno umetniško produkcijo, v največji meri dostopno občinstvu in opravlja vlogo slovenskega kulturnega žarišča na severovzhodu Republike Slovenije.
3. člen
Slovensko narodno gledališče Maribor je bilo ustanovljeno 27. 9. 1919; ustanovitveni akt je bil dopolnjen z odločbo MLO Maribor, št. 422/52 z dne 28. 6. 1952 in odločbo o uskladitvi odločbe o ustanovitvi SNG Maribor št. 022-12/85-07 z dne 19. 6. 1986; ustanovljeno je bilo za izvajanje umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja ter obratovanje objektov za kulturne prireditve. Na podlagi pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in obveznosti do javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor z dne 25. 9. 2002 in sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 641-00/2002-2 z dne 26. 9. 2002 je postala ustanoviteljica Republika Slovenija.
Slovensko narodno gledališče Maribor s sedežem v Mariboru, Slovenska ulica 27, je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod registrsko številko 397-00.
4. člen
Ime zavoda: Slovensko narodno gledališče Maribor.
Skrajšano ime: SNG Maribor.
Sedež javnega zavoda: Maribor, Slovenska ulica 27.
Zavod je pravna oseba.
5. člen
Organizacija zavoda:
Zavod sestavljajo organizacijske enote (OE): Drama, Opera in balet, Tehnika ter Skupne službe. Organizacijske enote niso pravne osebe.
II. DEJAVNOSTI ZAVODA
6. člen
Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, kot javno službo opravlja naslednje naloge:
– izvaja gledališke, operne in plesne predstave,
– izvaja koncerte, plesne in ostale prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami,
– organizira gledališke, plesne in glasbene delavnice,
– nudi prireditve mlajšemu občinstvu in težje prilagodljivim družbenim skupinam po dostopni ceni,
– programsko in poslovno sodeluje z državnimi dramskimi in opernimi gledališči, Cankarjevim domom in Slovenskim gledališkim muzejem,
– na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV Slovenija,
– sodeluje z Akademijo za glasbo in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in umetniškim šolam omogoča predstavitve njihove umetniške produkcije,
– organizira gledališki festival Borštnikovo srečanje,
– nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta,
– skrbi za razvoj gledališke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehničnega osebja,
– skrbi za gledališko, operno in plesno vzgojo mladih, omogoča predstavljanje novih del slovenskim avtorjem ter vzdržuje ravnovesje med kulturnim izročilom in novimi umetniškimi stremljenji,
– omogoča umetniški razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom,
– skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledaliških listov in drugih publikacij in neguje strokovno in publicistično refleksijo,
– skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav,
– skrbi za predstavitev kvalitetne umetniške produkcije z organizacijo gostovanj domačih in tujih gledališč,
– predstavlja lastno umetniško produkcijo na gostovanjih po Sloveniji,
– predstavlja svojo umetniško produkcijo na gostovanjih v tujini,
– nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehnično pomoč drugim izvajalcem kulturnih programov,
– sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini,
– sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih središčih sosednjih regij,
– se vključuje v kulturno življenje lokalne in širše skupnosti in omogoča uporabo svojih prostorskih in tehničnih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve.
SNG Maribor organizira tradicionalni festivalski pregled najboljših slovenskih gledaliških predstav – Borštnikovo srečanje. Svetu Borštnikovega srečanja omogoča samostojno vsebinsko vodenje in izbor predstav. Zaradi preglednega poslovanja SNG Maribor vodi ločeno finančno spremljanje festivala.
7. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
– O/ 92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje;
– O/ 92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve;
– O/ 92.340 druge razvedrilne dejavnosti;
– O/ 92.512 dejavnost arhivov;
– O/ 92.521 dejavnost muzejev;
– DB/ 18.100 proizvodnja usnjenih oblačil;
– DB/ 18.220 proizvodnja drugih vrhnjih oblačil;
– DC/ 19.300 proizvodnja obutve;
– DD/ 20.300 stavbno mizarstvo;
– DD/ 20.510 proizvodnja drugih izdelkov iz lesa;
– DD/ 20.520 proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja;
– DE/ 21.250 proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona;
– DE/ 22.150 drugo založništvo;
– DE/ 22.240 priprava za tisk;
– DE/ 22.110 izdajanje knjig;
– DE/ 22.120 izdajanje časopisov;
– DE/ 22.130 izdajanje revij in periodike;
– DE/ 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa;
– DE /22.310 razmnoževanje zvočnih zapisov;
– DE /22.320 razmnoževanje video zapisov;
– DE /22.330 razmnoževanje računalniških zapisov;
– DH/ 25.240 proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas;
– DJ/ 28.750 proizvodnja drugih kovinskih izdelkov;
– DN/ 36.140 proizvodnja drugega pohištva;
– G/ 52.471 dejavnost knjigarn;
– G/ 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki;
– G/ 52.710 popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov;
– H/ 55.301 dejavnost restavracij in gostiln;
– H/ 55.303 dejavnost slaščičarn, kavarn;
– H/ 55.400 točenje pijač;
– I/ 60.230 drug kopenski potniški promet;
– I/ 60.240 cestni tovorni promet;
– K/ 70.200 dajanje lastnih nepremičnin v najem;
– K/ 71.100 dajanje avtomobilov v najem;
– K/ 71.340 dajanje drugih strojev in opreme v najem;
– K/ 71.402 dejavnost videotek;
– K/ 72.300 obdelava podatkov;
– K/ 72.400 omrežne podatkovne storitve;
– K/ 74.120 računovodske in knjigovodske dejavnosti, razen revizijske dejavnosti in davčnega svetovanja;
– K/ 74.400 oglaševanje;
– K/ 74.810 fotografska dejavnost;
– K/ 74.851 prevajanje;
– K/ 74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov;
– K/ 74.872 oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo;
– M/ 80.422 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
– O/ 93.021 frizerska dejavnost.
8. člen
Pred spremembo dejavnosti zavoda ali sprejetjem drugega akta, s katerim ustanovitelj spremeni dejavnost ali naloge zavoda iz predhodnega člena, je ustanovitelj dolžan pridobiti mnenje lokalne skupnosti, kjer je sedež zavoda. Lokalna skupnost mora podati mnenje v roku 30 dni od poziva, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno.
III. ORGANI ZAVODA
9. člen
Organi zavoda so:
– direktor,
– svet,
– strokovni svet.
Direktor
10. člen
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta ter pristojnega organa lokalne skupnosti, kjer je sedež zavoda, ki morajo podati mnenje k predlaganemu kandidatu v roku 30 dni od prejema poziva, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja zavoda daje minister, pristojen za kulturo.
11. člen
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in poznavanje področja dejavnosti zavoda,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje.
Kandidati za poslovnega direktorja morajo v prijavi na razpis predložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.
12. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,
– iz razlogov, določenih v predpisih, ki veljajo za javne zavode,
– zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil zavod ustanovljen, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjavi. Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje za pozitivno.
13. člen
Naloge direktorja:
– organizira delo javnega zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela s finančnim ovrednotenjem (finančni načrt),
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
– imenuje pomočnike direktorja,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet javnega zavoda.
14. člen
Pooblastila direktorja:
v pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
– pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
15. člen
Zavod ima lahko pomočnike direktorja za:
– vodenje umetniško strokovnega dela za področje drame,
– vodenje umetniško strokovnega dela za področje opere in baleta,
– vodenje strokovnega dela za področje tehnike,
– vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev.
O potrebnosti pomočnika za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev za vsak mandat posebej odloči svet zavoda, upoštevaje možnost, da lahko te posle vodi neposredno direktor sam.
Pomočnike direktorja imenuje direktor na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju strokovnega sveta zavoda. Mnenje ni potrebno za pomočnika iz četrte alinee prvega odstavka tega člena. Pomočnika direktorja lahko direktor imenuje brez javnega razpisa le v primeru, da je kandidat zaposlen v javnem zavodu.
Pomočnik direktorja za umetniško strokovno delo lahko uporablja naziv umetniški vodja.
Mandat pomočnikov direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas.
16. člen
Pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Drame mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima najmanj univerzitetno izobrazbo umetniške ali humanistične smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– poznavanje področja gledališke dejavnosti,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje.
Kandidati morajo v prijavi na razpis predložiti koncept dela za mandatno obdobje.
Pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Opere in baleta mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima najmanj univerzitetno izobrazbo umetniške ali humanistične smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– poznavanje področja glasbeno-gledališke ali plesno-gledališke dejavnosti,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje operno baletnega ansambla.
Kandidati morajo v prijavi na razpis predložiti koncept dela za mandatno obdobje.
Pomočnik direktorja za vodenje strokovnega dela za področje Tehnike mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– poznavanje gledališko-tehnične dejavnosti,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje.
Pomočnik direktorja za finančne, pravne in splošne zadeve mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje.
17. člen
Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata:
– če sam zahteva razrešitev;
– če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu;
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi;
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti;
– in iz drugih razlogov, zaradi katerih je lahko razrešen direktor.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka, mora direktor pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda in seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku lahko predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju. O tem sprejme sklep novo imenovani direktor.
Pomočniki direktorjev odgovarjajo direktorju za strokovnost in zakonitost dela.
18. člen
Pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje drame načrtuje, organizira in vodi strokovno delo dramskega ansambla. Direktorju predlaga odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost z njegovega delovnega področja; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu zavoda s svojega delovnega področja; daje mnenja direktorju v zvezi s programom dramskega ansambla; izvršuje sklepe in odločitve direktorja in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda.
Pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje opere in baleta načrtuje, organizira in vodi strokovno delo opernega in baletnega ansambla. Direktorju predlaga odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost z njegovega delovnega področja; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu zavoda s svojega delovnega področja; daje mnenje direktorju v zvezi s programom opernega in baletnega ansambla; izvršuje sklepe in odločitve direktorja in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda.
Pomočnik direktorja za vodenje strokovnega dela za področje tehnike načrtuje, organizira in vodi strokovno delo organizacijske enote. Direktorju predlaga odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost z njegovega delovnega področja; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu zavoda s svojega delovnega področja; daje mnenje direktorju v zvezi s programom Tehnike; izvršuje sklepe in odločitve direktorja in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda.
Pomočnik direktorja za finančne, pravne in splošne zadeve vodi finančne, pravne in druge splošne zadeve zavoda. Direktorju predlaga odločitve, pripravlja mnenja in predloge, ki se nanašajo na njegovo delovno področje; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu zavoda s svojega delovnega področja; daje mnenje direktorju v zvezi s poslovanjem gledališča; izvršuje sklepe in odločitve direktorja in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti gledališča ter navodili direktorja.
Svet zavoda
19. člen
Svet zavoda sestavlja pet članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda ter s področij financ, ekonomskih in pravnih zadev imenuje Vlada Republike Slovenije.
Štiri člane imenuje na predlog Ministrstva za kulturo, enega pa na predlog pristojnega organa lokalne skupnosti, kjer je sedež zavoda. Lokalna skupnost mora predlagati kandidata v roku 30 dni od prejema poziva, sicer ga imenuje Vlada Republike Slovenije brez predloga lokalne skupnosti.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom sveta traja 4 leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ministrstvo o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve, ki se nanašajo na tretji odstavek 10. člena, zadnji odstavek 12. člena in zadnji odstavek 13. člena, z večino glasov vseh članov, sicer pa z večino glasov navzočih članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.
20. člen
Naloge sveta zavoda:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– potrjuje letno poročilo zavoda,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja in pomočnika direktorja za vodenje tehnike,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kulturo,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
Strokovni svet
21. člen
Strokovni svet zavoda sestavlja devet članov:
– tri člane izvolijo zaposleni, in sicer: dva izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katere je zavod ustanovljen in enega izmed vseh zaposlenih,
– po enega člana imenujejo predlagatelji: Kulturniška zbornica Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih skladateljev, Univerza v Mariboru in Zveza kulturnih društev Slovenije.
Volitve predstavnikov delavcev ureja akt, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju, sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev.
Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom strokovnega sveta traja 4 leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Strokovni svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Strokovni svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov, ko odloča o zadevah iz četrte alinee 22. člena, sicer pa z večino navzočih članov.
Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet zavoda s poslovnikom, ki ga sprejme na svoji drugi seji.
22. člen
Naloge strokovnega sveta:
– spremlja in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi pomočnikov direktorja za umetniško strokovno delo,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
Skupne določbe za svet zavoda in strokovni svet
23. člen
Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Članom sveta zavoda prične teči mandat z dnem imenovanja.
Članom strokovnega sveta prične teči mandat z dnem konstituiranja.
24. člen
Član sveta zavoda ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
25. člen
Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj na predlog sveta zavoda ali ministra, pristojnega za kulturo.
26. člen
Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu predčasno preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavca, ki ga ureja akt iz drugega odstavka 21. člena.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali minister, pristojen za kulturo.
IV. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST
ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
27. člen
Zavod upravlja z naslednjimi nepremičninami:
– parc. št. 1505, ki v naravi predstavlja stavb. posl. st.-slov. narodno gledališče, Slomškov trg 17, v izmeri 3992 m2, k.o. Maribor Grad in
– parc. št. 1504/2 neplodno v izmeri 14 m2, k.o. Maribor Grad;
– garažni boks št. 38 v izmeri 12,90 m2 v III. etaži, garažni boks št. 39 v izmeri 12,90 m2 v III. etaži in garažni boks št. 40 v izmeri 12,90 m2 v III. etaži podzemnih garaž na platoju Gambrinos, poslovno stanovanjskega objekta Slovenska 36, 36a, 38, 38a, Gregorčičeva ul. 33, 33a, 33b, 35, stoječega na parc. št. 1474/2, 1476/3, 1478/3 in 1472/1, ter z vso drugo opremo in premoženjem, s katerim je doslej upravljalo Slovensko narodno gledališče Maribor in ga izkazuje v registru osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti, za katerega je ustanovljen.
28. člen
Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.
29. člen
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja in ob mnenju sveta zavoda.
V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
30. člen
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
31. člen
Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
VI. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA
32. člen
Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja Republika Slovenija do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Svet zavoda in strokovni svet zavoda se konstituirata najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.
Dosedanji v.d. poslovnega direktorja nadaljuje delo kot v.d. direktorja zavoda do imenovanja novega direktorja v skladu s tem sklepom.
Dosedanji programski direktor OE Drama nadaljuje delo kot pomočnik direktorja za področje drame do izteka mandata.
Dosedanji programski direktor OE Opera in balet nadaljuje delo kot pomočnik direktorja za področje opere in baleta do izteka mandata.
Dosedanji programski direktor OE Tehnika nadaljuje delo kot pomočnik direktorja za področje tehnike do izteka mandata.
34. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje do 29. 11. 2003. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem sklepom.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati statut Slovenskega narodnega gledališča Maribor z dne 28. 6. 1999, razen določb o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet in do izdaje akta iz drugega odstavka 21. člena tega sklepa.
36. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor (Uradni list RS, št. 85/02).
37. člen
Direktor poskrbi za vpis tega sklepa v sodni register skladno z veljavnimi predpisi.
38. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 641-00/2002-3
Ljubljana, dne 8. maja 2003.
EVA 2003-3511-0023
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik