Na podlagi 75. in 76. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja direktorica Uprave Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo v zadevi zatiranja in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov rastlin v Republiki Sloveniji
O D L O Č B O
o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga
I
(vsebina)
Ker obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji zaradi bakterijskega hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al., se zaradi preprečevanja širjenja in njegovega zatiranja s to odločbo določa meje okuženega in nevtralnega območja, sistematične preglede rastlin, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin.
II
(gostiteljske rastline)
Gostiteljske rastline so:
– Amelanchier (šmarna hrušica);
– Chaenomeles (japonska kutina);
– Cotoneaster (panešplja);
– Crataegus (beli trn, glog);
– Cydonia (kutina);
– Eryobotria (japonska nešpla);
– Malus (jablana);
– Mespilus (nešplja);
– Pyracantha (ognjeni trn);
– Pyrus (hruška);
– Sorbus, razen S.intermedia (jerebika, skorš);
– Stranvaesia (stranvezija).
III
(meje okuženega območja)
Okuženo območje je območje, kjer so bili odkriti viri okužbe, in obsega:
– žarišča okužbe v k.o. Naklo in Škofja Loka na območjih, ki so označena v Prilogi 1, ki je sestavni del te odločbe,
– varovalni pas, ki obsega 1 km široko območje, ki obdaja vsako posamezno žarišče okužbe.
Nevtralno območje je območje ki obdaja varovalni pas in žarišči okužbe ter obsega:
– prvo nevtralno območje, ki obsega pas med 1 km in 5 km od žarišča okužbe,
– drugo nevtralno območje, ki obsega pas med 5 km in 10 km od žarišča okužbe.
IV
(ugotovitev okužbe)
Ko je ugotovljena okužba, se ukrepi izvedejo na okuženem območju na podlagi vizualnih simptomov pri gostiteljskih rastlinah na podlagi ustne odločbe fitosanitarnega inšpektorja, ki mora o ugotovitvah in odrejenih ukrepih sestaviti zapisnik.
Vizualne preglede in odvzem vzorcev izvajajo fitosanitarni inšpektorji in pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin, za gozdne rastline pa gozdarski inšpektorji in izvajalci gozdarske javne službe.
Če pristojni inšpektor ali izvajalec javne službe ugotovi novo žarišče okužbe, o tem nemudoma obvesti Upravo Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava), ki določi nove meje okuženega in nevtralnega območja, in o tem obvesti imetnike rastlin.
V
(ukrepi)
Pristojni inšpektor označi okužene rastline in odredi zlasti naslednje ukrepe:
– takojšnje uničenje vseh okuženih in sosednjih gostiteljskih rastlin v 10-metrskem pasu, če se med seboj dotikajo (na rastišču samem ali v neposredni bližini) in sicer tako, da se drevesa požagajo in sežgejo, korenine se izkopljejo in sežgejo;
– uničenje celotnega nasada gostiteljskih rastlin, če je okuženih več kot 30% rastlin v nasadu;
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev v drevesnici, če je okužba v drevesnici ali 250 metrskem varovalnem pasu;
– prepoved prodaje vseh rastlin za saditev v drevesnici do naslednje rastne dobe;
– tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi;
– higiensko-sanitarne ukrepe za gibanje v žarišču okužbe: razkuževanje orodja, mehanizacije, rok, obutve in obleke, ki se izvajajo, dokler uprava uradno ne potrdi, da na okuženem območju dve rastni dobi zaporedoma ni bilo ugotovljene navzočnosti bakterijskega hruševega ožiga.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka je potrebno izvršiti takoj po izdaji ustne odločbe, pritožba ne zadrži izvršitve.
Uničenje gostiteljskih rastlin lahko izvedejo za to usposobljene pravne ali fizične osebe ali imetnik sam, ob upoštevanju strogih higienskih ukrepov, pod nadzorom pristojnega inšpektorja ter v skladu s protipožarnimi predpisi.
VI
(stroški)
Stroški preiskav rastlin se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
Postopek uničenja gostiteljskih rastlin, razkuževanje orodja, strojev in oblek ter tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, izvede na stroške imetnika gostiteljskih rastlin.
VII
(prepovedi in omejitve)
Dokler traja nevarnost zaradi navzočnosti bakterijskega hruševega ožiga je:
– prepovedano odnašati gostiteljske rastline iz okuženega območja; pristojni inšpektor lahko izjemoma dovoli premeščanje gostiteljskih rastlin in njihovo presajanje v nevtralno območje;
– prepovedan premik čebel iz okuženega in prvega nevtralnega območja, če niso pred tem dva dni zaprte.
VIII
(sistematični nadzor)
Na nevtralnem območju so gostiteljske rastline podvržene sistematičnemu nadzoru v skladu z letnim programom, ki obsega načrtovano ugotavljanje zdravstvenega stanja rastlin najmanj v obdobju od julija do avgusta in od septembra do oktobra.
Ugotavljanje zdravstvenega stanja rastlin vključuje vzorčenje okuženih gostiteljskih rastlin, ki kažejo simptome okužbe in drugih gostiteljskih rastlin zaradi ugotavljanja latentne okužbe, v skladu z letnim programom.
IX
(obveščanje)
Dokler traja nevarnost zaradi navzočnosti bakterijskega hruševega ožiga, pristojni inšpektor obvešča imetnike gostiteljskih rastlin na okuženem in nevtralnem območju na krajevno običajen način o ukrepih, nevarnosti pojava, vidnih znamenjih in obveznosti obveščanja.
X
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te odločbe preneha veljati odločba o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga v Naklem in okolici (Uradni list RS, št. 31/02).
XI
(veljavnost odločbe)
Ta odločba se začne uporabljati z dnem izdaje in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01-53/02
Ljubljana, dne 23. maja 2003
EVA 2003-2311-0166
mag. Katarina Groznik l. r.
direktorica
Uprave Republike Slovenije
za varstvo rastlin in semenarstvo
