Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, 22/00 in 67/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

V uredbah o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vode za proizvodnjo električne energije, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02), in sicer v:
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mitroviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 66/94, 71/94, 26/95, 38/96, 57/98 in 86/99 – odl. US),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Proščka, Kneže, Bače, Ročice, Brusnika, Klavžarice, Radovne, Završnice in Vipave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 9/95, 26/95 in 86/99 – odl. US),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Tržiške Bistrice za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 21/95 in 26/95),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Polskave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 17/96),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mirna, Nemiljščica, Hruševka, Temenica, Savinja – na Strugi, Suha, Pretovka ob Mostnici in Sopota za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 17/96),
– uredbi o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Dravinje za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 62/96),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Idrijca-na mlinščici, Sava Bohinjka-na mlinščici, Šošnarjev graben, Reka (Dobrunjica), Soriški potok in Črna za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 63/96),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Gračnica, Mišičev graben, Savinja – Na strugi, Savinja – Kolenčeva struga, Dravinja in Jahodnica za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 31/96),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Črna (Dolenji Novaki), Dovžanka, Krka, Kazarska, Polskava in Sevniščica za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 23/97 in 57/98),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Bača, Hobovščica, Jezernica, Krumpah, Lešanščica, Lobnica, Poljanšček- območje mlina, Polskava, Radovna, Roja, Sava Bohinjka – na mlinščici, Savinja in Velka za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 57/98),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 5/00),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mlečni potok, Zapajliška grapa, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja in Poljanska Sora za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 34/01),
– uredbi o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov: Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 53/01 in 93/01) in
– uredbi o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Krumpah za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 28/02)
se 8. člen spremeni tako, da se glasi:

Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej ves čas trajanja koncesije.
Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo imetniki koncesije pridobijo na trgu.«.

Za 8. členom se dodajo novi členi 8.a, 8.b, 8.c, 8.d, 8.e, 8.f, 8.g, 8.h in 8.i, ki se glasijo:

Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za proizvodnjo električne energije.
Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40:60 v korist občin.
Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjen občinam, razdeli med občine skladno s pripadajočim deležem potencialne energije dela vodnega telesa.

Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.
Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje.
Višina plačila za koncesijo je enaka 3% povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.

Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje.
Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

Razlogi in način prenehanja koncesije se določijo v koncesijski pogodbi skladno z zakonom o vodah.«.

12. člen se črta.

Za 14. členom se dodajo novi členi 14.a, 14.b, 14.c in 14.d, ki se glasijo:

Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije pod pogoji iz koncesijske pogodbe, začne plačevati za koncesijo ne glede na določbe iz koncesijske pogodbe od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije, koncesijske pogodbe pa do uveljavitve te uredbe še ni podpisal, začne plačevati za koncesijo od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
Koncesionar, ki je začel z oddajanjem električne energije v javno omrežje po 1. juliju 2003, začne plačevati koncesijo z dnem začetka oddajanja.

Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 določi agencija na podlagi podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002.
Podatke o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002 mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje do 30. septembra 2003.
Če koncesionar agenciji ne posreduje podatkov v roku iz prejšnjega odstavka, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za energijo, o proizvodnji električne energije kvalificiranih proizvajalcev električne energije za leto 2001.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji za določitev akontacije v letu 2003, hraniti še najmanj pet let po uveljavitvi te uredbe.

Ne glede na določbe drugega odstavka 8.c člena te uredbe je za leto 2003 povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije 12,2 tolarjev.«.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.