Na podlagi 94. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 52/02 in 110/02) in za njegovo izvrševanje izdaja minister za okolje, prostor in energijo

Ta pravilnik določa način ugotavljanja porabniških deležev ter razdelitev in obračunavanje stroškov za toploto v stavbah, kjer tehnične možnosti ne dopuščajo merjenja dobavljene toplote posameznemu odjemalcu.

Ta pravilnik se uporablja za tiste stanovanjske in druge stavbe z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori (v nadaljevanju: stavbe), v katerih se večina etažnih lastnikov odloči za vgraditev naprav, ki omogočajo določanje deležev za porabljeno toploto pri posameznem odjemalcu.

Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– celotni stroški za toploto so stroški za toploto, dobavljeno iz sistema daljinskega ogrevanja, oziroma za dobavo goriva v primeru proizvodnje toplote v skupni napravi. Celotni stroški za toploto so sestavljeni iz odvisnih in neodvisnih stroškov;
– delilnik toplote (v nadaljevanju: delilnik) je naprava, ki omogoča določitev deležev stroškov za porabljeno toploto, ki se nanašajo na posamezne odjemne enote. Kot delilniki se za določitev stroškov za toploto za pripravo tople vode lahko uporabljajo tudi števci za toplo vodo;
– neodvisni stroški so tisti del celotnih stroškov za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma za gorivo, ki je neodvisen od porabe toplote oziroma goriva za njeno proizvodnjo in je ločeno prikazan v računu za dobavljeno toploto oziroma gorivo. To so na primer stroški za priključno moč, stroški za vzdrževanje merilne opreme in drugi od porabe iz prejšnjega stavka neodvisni stroški;
– odvisni stroški so tisti del celotnih stroškov za toploto, ki je odvisen od porabe toplote in ločeno prikazan v računu za dobavljeno toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma v računu za dobavo goriva. Odvisni stroški so sestavljeni iz stroškov za toploto za ogrevanje (v nadaljevanju: stroški za ogrevanje) in stroškov za toploto za pripravo tople vode (v nadaljevanju: stroški za toplo vodo);
– odjemna enota je s toploto oskrbljeno stanovanje oziroma poslovni prostor, za katerega se stroški obračunavajo ločeno. Med odjemne enote ne sodijo skupni deli stavbe, namenjeni skupni rabi lastnikov;
– ogrevana površina je neto površina odjemne enote, ki je ogrevana s pomočjo skupne naprave,
– porabniški delež je delež stroškov za toploto, ki se nanaša na posamezno odjemno enoto;
– skupna naprava so vse naprave in oprema, ki proizvajajo, razdeljujejo in dobavljajo toploto več odjemnim enotam;
– temperaturni primanjkljaj je vsota razlik med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi, ko je bila povprečna zunanja temperatura zraka nižja od 12 °C.

Etažni lastniki (v nadaljevanju: lastniki) lahko sklenejo pisni sporazum o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto (v nadaljevanju: sporazum).
Lastniki, ki podpišejo sporazum, lahko le-tega spremenijo po koncu obračunskega obdobja, opredeljenega v 17. členu tega pravilnika, in sicer do 15. septembra z veljavnostjo za tekoče obračunsko obdobje. Sprememba sporazuma, sprejeta po 15. septembru, se upošteva za naslednje obračunsko obdobje.

Upravnik oziroma lastniki, če stavba nima upravnika (v nadaljevanju: upravnik), lahko prenesejo svoje obveznosti glede razdeljevanja in obračunavanja stroškov dobavljene toplote na drugega, za to usposobljenega izvajalca.

Če ugotavljanje porabniških deležev in razdeljevanje stroškov za toploto na podlagi sporazuma po določbah tega pravilnika ni mogoče iz kakršnegakoli razloga, se poraba toplote posamezne odjemne enote za ogrevanje in za toplo vodo določi na osnovi porabe v primerljivih predhodnih obračunskih obdobjih. Če pa to ni mogoče, se navedena poraba določi na osnovi porabe v primerljivih odjemnih enotah v obravnavanem ali, če tudi to ni mogoče, primerljivem obračunskem obdobju. Tako določena poraba je osnova za razdelitev stroškov.

Stroški za ogrevanje posamezne odjemne enote, katere lastnik ne dopusti vgradnje delilnikov v svoji odjemni enoti, ne omogoči njihovega odčitavanja, če je to pogojeno z vstopom v stanovanjske ali poslovne prostore ali ne spoštuje sporazuma, se obračunajo po ključu ogrevane površine in povečajo za izravnalni faktor 1,2. Dobljeni znesek stroškov se odšteje od skupnega stroška za ogrevanje vseh odjemnih enot, preostanek pa se razdeli med ostale odjemne enote skladno s sprejetim sporazumom.
Stroški za toplo vodo posamezne odjemne enote, katere lastnik ne dopusti vgradnje delilnikov v svoji odjemni enoti, ne omogoči njihovega odčitavanja če je to pogojeno z vstopom v stanovanjske ali poslovne prostore ali ne spoštuje sporazuma, se obračunajo po ključu števila prebivalcev te odjemne enote in povečajo za izravnalni faktor 1,2. Dobljeni znesek stroškov se odšteje od skupnega stroška za porabljeno toplo vodo vseh odjemnih enot, preostanek pa se razdeli med ostale odjemne enote skladno s sprejetim sporazumom.

Odjemalec, ki preneha uporabljati odjemno enoto znotraj obračunskega obdobja, mora pred izselitvijo odčitati v njej nameščene delilnike.
Če vmesno odčitavanje v odjemni enoti v primeru iz prejšnjega odstavka ni mogoče, se stroški za toploto za ogrevanje in stroški za toplo vodo določijo z upoštevanjem pravil tehnike, kot na primer temperaturnega primanjkljaja in časovne sorazmernosti.

Posamezna odjemna enota mora biti opremljena z delilniki tistega tipa, za katerega se je v sporazumu odločila večina lastnikov (v nadaljevanju: izbrani tip delilnika).
Izbrani tip delilnika mora biti združljiv z ogrevalnim sistemom, posamezni delilniki pa morajo biti nameščeni skladno z navodili proizvajalca oziroma dobavitelja.

Izbrani tip delilnika mora s svojimi tehničnimi lastnostmi omogočati določitev porabniških deležev.
Delilnik izpolnjuje zahtevo iz prejšnjega odstavka, če je izdelan skladno s standardoma SIST EN 834 in SIST EN 835. Toplotni merilnik, ki je uporabljen kot delilnik, izpolnjuje zahteve iz prejšnjega odstavka, če je izdelan skladno s prvim in drugim delom standarda SIST EN 1434.
Standardi, navedeni v prejšnjem odstavku, se hranijo in so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.

Proizvajalec ali dobavitelj delilnika mora podati izjavo o skladnosti s standardi iz prejšnjega člena ali pridobiti certifikat o tipskem preizkusu, ki potrjuje, da ima delilnik ustrezne tehnične značilnosti po zakonu, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

V stavbah s centralno pripravo tople vode, kjer toplota za pripravo tople vode ni merjena, se stroški za ogrevanje določijo tako, da se od odvisnih stroškov odštejejo stroški za toplo vodo, ki se določijo s pomočjo ene od enačb iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika, če to ni mogoče, na osnovi porabe toplote za pripravo tople vode v obdobju izven ogrevalne sezone, če pa tudi to ni mogoče, pa pavšalno v višini med 15. in 30. odstotki odvisnih stroškov.

55 do 75 odstotkov stroškov za ogrevanje se lahko razdeli med odjemne enote na osnovi porabniških deležev, določenih z delilniki, preostali del teh stroškov pa se med odjemne enote razdeli sorazmerno z velikostjo njihove ogrevane površine.

55 do 75 odstotkov stroškov za toplo vodo se lahko razdeli med odjemne enote na osnovi porabniških deležev, določenih z delilniki, preostali del teh stroškov pa se med odjemne enote razdeli sorazmerno s številom prebivalcev posamezne odjemne enote.

Neodvisni stroški se razdelijo med odjemne enote sorazmerno z velikostjo ogrevane površine posamezne odjemne enote.

Upravnik mora spremljati stroške za toploto in porabniške deleže med obračunskim obdobjem. O tem mora voditi ustrezno evidenco, ki mora vsebovati tudi tehnično dokumentacijo o grelnih telesih in skupni napravi.

Upravnik mora najkasneje v dveh mesecih po končanem obračunskem obdobju, ki traja dvanajst mesecev in se zaključi s 30. aprilom, izdelati pisno poročilo o stroških za toploto, ugotovljenih v obračunskem obdobju, za vsako odjemno enoto posebej (v nadaljevanju: poročilo).

Poročilo mora vsebovati najmanj podatke o:
– začetku in koncu obračunskega obdobja, skupni ogrevani površini stavbe in ogrevani površini vsake odjemne enote;
– ugotovljeni skupno porabi toplote za celotno stavbo;
– celotnih stroških za toploto, razdeljenih na neodvisne stroške ter stroške za toploto za ogrevanje in za toplo vodo;
– stroških za toploto, ki odpadejo na vsako odjemno enoto, podanih ločeno za ogrevanje in za toplo vodo ter neodvisne stroške;
– porabniških deležih;
– letni porabi toplote stavbe v obravnavanem letu in v vsaj treh predhodnih letih, pri čemer se porabo toplote preračuna z dejanskega na referenčni temperaturni primanjkljaj.

Upravnik poročilo posreduje lastniku odjemne enote, na njegovo zahtevo pa mu mora omogočiti tudi vpogled v temeljno dokumentacijo.
Lastniku, ki ne prebiva v stavbi in je sporočil upravniku naslov, na katerega naj se pošiljajo pisna poročila, ali je določil svojega pooblaščenca, je treba poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena poslati na sporočeni naslov oziroma pooblaščencu. Če lastnik ne sporoči naslova, se šteje za obveščenega z dnem objave poročila na oglasni deski stavbe.

Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika izvajajo inšpektorji, pristojni za nadzor obratovanja energetskih naprav, napeljav in postrojenj.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.