Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00) ter 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Slovenska filharmonija (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

Slovensko filharmonijo je ustanovil Izvršni svet Socialistične republike Slovenije z odločbo št. 1412/7-54 z dne 24. 12. 1954. Na podlagi odloka o Slovenski filharmoniji v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 7/56) je ustanoviteljske pravice in obveznosti izvrševala skupščina okraja Ljubljana, po uveljavitvi odloka o Slovenski filharmoniji v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 14/65) pa je njihovo izvrševanje prevzela Socialistična republika Slovenija. Javni zavod Slovenska filharmonija je s sklepom o ustanovitvi z dne 2. 4. 1998 ustanovila Vlada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 31/98).

Slovenska filharmonija povezuje glasbenike v vrhunska ansambla instrumentalne in vokalne glasbe. S tem omogoča trajno in nemoteno izvajanje koncertov in drugih glasbeno kulturnih prireditev, pri čemer črpa iz zakladnice domače in svetovne glasbene literature. Na koncertih, gostovanjih in arhivskih snemanjih del sodelujejo tudi uveljavljeni domači in tuji solisti in dirigenti. Zavod zagotavlja kakovostno umetniško produkcijo in omogoča domači in mednarodni publiki vrhunska umetniška doživetja ter načrtno spodbuja nastajanje izvirnih slovenskih glasbenih del in njihovo predstavljanje domači in mednarodni javnosti.

Ime zavoda: Slovenska filharmonija.
Skrajšano ime: SF.
Sedež javnega zavoda: Ljubljana, Kongresni trg 10.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko vložka 879/00.

Zavod sestavljajo tri notranje organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: NOE):
– Orkester
– Zbor in
– Skupne službe.

Glede na namen, zaradi katerega je ustanovljen, zavod opravlja kot javno službo naslednje naloge:
– izvajanje del domačih in tujih skladateljev,
– spodbujanje in izvajanje izvirnih slovenskih del,
– organiziranje gostovanj doma in v tujini,
– sodelovanje z domačimi in tujimi umetniki,
– sodelovanje s kulturnimi institucijami v kulturnih središčih v Sloveniji,
– mednarodna promocija slovenskih ustvarjalcev in izvajalcev,
– sodelovanje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in v tujini,
– avdio in video snemanje za svoje potrebe ter za potrebe producentov radiofonskih, televizijskih, filmskih in video programov,
– načrtno dopolnjevanje radijskih in televizijskih nacionalnih arhivov z materiali, ki javnosti še niso dostopni,
– svojo produkcijo in prireditve na podlagi poslovnega sodelovanja predstavlja na RTV Slovenija,
– programsko in poslovno sodeluje s Cankarjevim domom,
– izvajanje vzgojno-pedagoških vsebin za otroke in mladino,
– omogočanje umetniškega razvoja najbolj talentiranim mladim umetnikom,
– omogočanje dostopnosti do programov in podatkov telesno oviranim osebam,
– omogočanje dostopnosti dvoran, s katerimi upravlja, drugim kulturnim ustanovam v soglasju z ustanoviteljem,
– usklajevanje terminov letnega programa z drugimi nacionalnimi glasbenimi ustanovami,
– vključevanje v kulturno življenje lokalne in širše skupnosti ter omogočanje uporabe svojih prostorskih in tehničnih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve,
– sodelovanje z raziskovalci, ki raziskujejo dediščino glasbene ustvarjalnosti,
– arhiviranje notnih materialov in drugih tiskanih publikacij ter avdio in video posnetkov, ki izhajajo iz osnovne dejavnosti zavoda,
– izdajanje, razmnoževanje in prodaja avdio posnetkov svojega programa,
– izobraževanje zaposlenih in izvajanje izobraževalnih vsebin za zainteresirano javnost s področja dela zavoda,
– spodbujanje komornega muziciranja zaposlenih,
– hranjenje, zbiranje in prezentiranje gradiv s področja dela zavoda,
– zagotavljanje knjižnične dejavnosti s področja dela zavoda,
– zagotavljanje arhivske službe za področje dela zavoda,
– sodelovanje z drugimi glasbenimi institucijami ter založniškimi hišami,
– redno obveščanje javnosti o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja,
– dodatno redno posredovanje informacij javnosti o poslovanju, uresničevanju programov in razvojnih ciljih.
Poleg javne službe opravlja zavod še gostinske storitve za potrebe obiskovalcev in zaposlenih, prodajo knjig, nosilcev zvoka, video kaset in spominkov s področja umetnosti.

Naloge iz prejšnjega člena so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
– O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
– O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
– O/92.511 Dejavnost knjižnic
– O/ 92.512 Dejavnost arhivov
– DE/22.110 Izdajanje knjig
– DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
– DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov,
– G/52.120 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
– G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
– G/52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
– G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
– H/55.400 Točenje pijač
– K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
– L/74.873 Druge poslovne dejavnosti.

Organi zavoda so:
– direktor,
– svet,
– strokovni svet.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilo: minister) na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj. Poleg javnega razpisa lahko ustanovitelj javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka daje minister.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
– najmanj pet let delovnih izkušenj,
– poznavanje področja dela zavoda,
– sposobnost organiziranja in vodenja dela,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.
Kandidat za direktorja je dolžan ob prijavi na razpis ali ob neposrednem povabilu predložiti vizijo poslovanja zavoda za obdobje svojega mandata.

Direktor je lahko predčasno razrešen:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,
– poleg razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih, se lahko direktorja predčasno razreši tudi zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil zavod ustanovljen, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v roku 30 dni.
Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni se mnenje šteje za pozitivno.

Naloge direktorja so:
– vodi strokovno delo za področje dela NOE, za katerega ni imenovanega pomočnika direktorja,
– organizira delo javnega zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela s finančnim ovrednotenjem (finančni načrt),
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti zavoda,
– sklepa pogodbena razmerja v skladu s tem aktom,
– določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
– imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili in
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
K aktom iz tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in petnajste alinee mora direktor pridobiti soglasje sveta zavoda.

Pooblastila direktorja:
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
– odprodaje glasbil, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima v upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Zavod ima lahko naslednje pomočnike:
– za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Orkestra,
– za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Zbora,
– za zadeve splošno upravnega značaja, finančno računovodske in kadrovske zadeve.
Direktor imenuje dva pomočnika, in sicer za področji, za kateri direktor nima ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj. Imenovanje se izvede na podlagi neposrednega povabila ali javnega razpisa.
Delovno razmerje pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Pogodbo o zaposlitvi s pomočniki direktorja sklene direktor.
Pomočnik direktorja za umetniško strokovno delo lahko uporablja naziv umetniški vodja.

Pomočnik direktorja za področje Orkestra mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba glasbene smeri,
– pet let delovnih izkušenj na področju simfonične dejavnosti,
– usposobljenost za uspešno in samostojno vodenje glasbeno umetniške dejavnosti,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Pomočnik direktorja za področje dela Orkestra vodi in odgovarja za strokovno delo orkestra. Direktorju predlaga načrt letnega programa dela in predlog poročila o delu s svojega delovnega področja ter izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda ter direktorja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda ter navodili direktorja.
Pomočnik direktorja za področje Zbora mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba glasbene smeri,
– pet let delovnih izkušenj na področju zborovske dejavnosti,
– usposobljenost za uspešno in samostojno vodenje zborovske in vokalno-instrumentalne dejavnosti,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Pomočnik direktorja za področje Zbora vodi in odgovarja za strokovno delo zbora. Direktorju predlaga načrt letnega programa dela in predlog poročila o delu s svojega delovnega področja ter izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda ter direktorja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda ter navodili direktorja.
Pomočnik direktorja za zadeve splošno upravnega značaja, finančno računovodske in kadrovske zadeve mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna oziroma visoka strokovna izobrazba,
– pet let delovnih izkušenj,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Pomočnik direktorja za zadeve splošno upravnega značaja, finančno računovodske in kadrovske zadeve predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost z njegovega delovnega področja; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu s svojega delovnega področja, vodi finančne in splošne ter kadrovske zadeve, izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda ter direktorja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda ter navodili direktorja.
Pomočniki direktorja so dolžni ob prijavi na razpis ali ob neposrednem povabilu predložiti vizijo dela zavoda za področje svojega dela za obdobje trajanja mandata.

Pomočnik direktorja je lahko razrešen predčasno:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov direktorja in sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti in
– iz drugih razlogov, zaradi katerih je lahko razrešen direktor.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju.

Svet zavoda sestavlja pet članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta zavoda traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Direktor je dolžan obvestiti ministrstvo o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.

Naloge sveta zavoda:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– potrjuje letno poročilo zavoda,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju ministra,
– daje soglasje k pogodbam iz 12. člena,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.

Strokovni svet sestavlja pet članov, in sicer:
– dva člana izvolijo zaposleni, enega s področja dela NOE orkestra in enega iz področja dela NOE zbora,
– preostale tri člane strokovnega sveta predlagajo Društvo slovenskih skladateljev, Slovensko muzikološko društvo in Zveza glasbene mladine Slovenije.
Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju.
Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom strokovnega sveta traja 5 let. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet s poslovnikom.

Naloge strokovnega sveta:
– spremlja in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.

Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda oziroma strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Članom sveta in strokovnega sveta zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.

Član sveta zavoda ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
Člana sveta razreši ustanovitelj na predlog sveta zavoda ali ministra.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu predčasno preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavca, ki ga ureja akt iz drugega odstavka 19. člena.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta predčasno preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali minister.

Zavod upravlja z naslednjimi nepremičninami:
– objekt – stavba SF, Kongresni trg 10, Ljubljana, ki stoji na parcelni št. 3225, vl. št. 472, k.o. Ajdovščina (opis: poslovna stavba – 800 m2) in
– opremo po registru osnovnih sredstev z dne 31. 12. 2002.

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja Republika Slovenija do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Svet zavoda in strokovni svet zavoda se konstituirata najkasneje v 3 mesecih od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.
Z dnem uveljavitve tega sklepa nadaljuje z delom dosedanji v.d. poslovnega direktorja kot v.d. direktorja zavoda do imenovanja novega v skladu s tem sklepom.
Z dnem uveljavitve tega sklepa nadaljuje z delom dosedanja programska direktorica Orkestra Slovenske filharmonije kot pomočnica direktorja za področje Orkestra do izteka mandata.
Z dnem uveljavitve tega sklepa nadaljuje z delom dosedanji programski direktor Slovenskega komornega zbora kot pomočnik direktorja za področje dela Zbora do izteka mandata.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje do 29. 11. 2003. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem sklepom.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati statut Slovenske filharmonije z dne 28. 11. 1999, razen določb, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija (Uradni list RS, št. 31/98).

Direktor poskrbi za vpis tega sklepa v sodni register v skladu z veljavnimi predpisi.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.