Na podlagi drugega odstavka 41. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Vlada Republike Slovenije sprejela

a) Glede na oceno stanja in teženj v prostoru Slovenije in politiko urejanja prostora Republike Slovenije (oba dokumenta je leta 2001 sprejela Vlada Republike Slovenije) je priprava prostorske strategije potrebna predvsem zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: spremenjenega geopolitičnega položaja Slovenije, na novo vzpostavljenih mednarodnih odnosov, pospešenega razvoja tržnega gospodarstva, spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja države, drobljenja lokalne samouprave ob hkratni centralizaciji oblasti brez logične protiuteži v regionalni organizaciji Slovenije, krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora ter vedno manjšega upoštevanja skupnih in dolgoročnih interesov v prostoru.
b) Prostorske sestavine dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 11/99 in 4/2003) in prostorske sestavine družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 11/99 in 4/03; v nadaljnjem besedilu: prostorski plan Republike Slovenije), ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavni prostorski plan Republike Slovenije je treba nadomestiti z v zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek; v nadaljnjem besedilu: ZureP-1) določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Slovenije in usmeritve za urejanje prostora v Sloveniji v novih družbeno gospodarskih pogojih, tehnološki globalizaciji in vstopanju Slovenije v evropske integracije.
c) Pravno podlago za pripravo prostorske strategije predstavlja ZureP-1. Na podlagi prvega odstavka 169. člena ZUreP-1 vlada predloži prostorsko strategijo v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona, to je najkasneje 1. 1. 2004. Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZUreP-1 sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za prostor program priprave prostorske strategije.

a) Priprava prostorskega plana Slovenije, ki je potekala na podlagi programa priprave, sprejetega leta 1992 in 1999, se preusmeri v pripravo prostorske strategije na podlagi ZUreP-1. To pomeni, vsebinsko nadaljevanje že začetega dela, istočasno pa tudi prilagoditev že izdelanega gradiva novim zakonskim določilom na področju urejanja prostora. Predmet prostorske strategije je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritve za umeščanje dejavnosti v prostor tako da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen prostorski razvoj dejavnosti v prostoru na območju države in izhodišča za prostorsko načrtovanje na regionalni in lokalni ravni.
b) Programska izhodišča prostorske strategije so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju države,
– spodbujanje kvalitetnega regionalnega prostorskega razvoja,
– povezovanje z evropskim prostorom,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja mest in drugih naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč ter zagotavljanje prostorskih pogojev za obrambne potrebe države in
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov slovenskega prostora.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je odgovorno za pripravo prostorske strategije, sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave in pravočasno predložitev predloga prostorske strategije v obravnavo Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije.
Minister, pristojen za prostor, vodi delovno skupino za pripravo predloga prostorske strategije in skupaj z njim sprejema odločitve in ukrepe, vezane na pripravo prostorske strategije. Minister, pristojen za prostor, vodi prostorsko konferenco, ki se izvede v postopku priprave prostorske strategije, kolikor za to ne pooblasti druge osebe.
Znotraj Ministrstva za okolje, prostor in energijo je Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje (v nadaljnjem besedilu: UPP) zadolžen, da:
– pridobi oziroma izdela ustrezne podatke, analize in strokovne podlage za pripravo prostorske strategije,
– pripravi in uskladi predlog prostorske strategije,
– pridobi smernice nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom priprave,
– zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave prostorske strategije,
– usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije,
– organizira prostorske konference,
– omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave prostorske strategije v skladu z določbami ZUreP-1.
Organizacija priprave prostorske strategije je prikazana na spodnji shemi.

Na podlagi programa priprave iz leta 1999 in skladno z določili tega programa UPP zagotovi temeljne strokovne podlage in pri tem se smiselno uporabi že narejene študije in raziskave, ki so vezane na usmerjanje prostorskega razvoja. Temeljne študije so strokovne podlage, ki vsebujejo predvsem analizo stanja in trendov v prostoru, analizo razvojnih možnosti in študijo ranljivosti prostora.
Na podlagi priporočil delovne skupine za pripravo predloga prostorske strategije ali po lastni presoji lahko UPP pripravi oziroma zagotovi tudi druge strokovne podlage.
Poleg temeljnih študij pripravljavec zagotovi tudi strokovne podlage kot osnovo za pripravo predloga prostorske strategije, ki v zaključkih oblikujejo predlog za vključitev njene vsebine v prostorsko strategijo (Priloga 1, ki je sestavni del programa priprave). Strokovne podlage se recenzira in dopolni s komentarjem s strani UPP, s katerim se pojasni uporabo njihovih predlogov pri pripravi prostorske strategije.

Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokovne podlage za pripravo prostorske strategije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in so določeni s tem programom priprave (v nadaljnjem besedilu: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora podajo ključna izhodišča za pripravo prostorske strategije, in sicer z vidika gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.
Nosilci urejanja prostora so zadolženi, da:
– sodelujejo z UPP pri pripravi prostorske strategije,
– izdelajo in posredujejo UPP strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo prostorske strategije,
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, za pripravo predloga prostorske strategije pa se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostor poda izhodišča za rabo urbanih zemljišč in izhodišča za stanovanjsko gradnjo;
2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje poda izhodišča za razvoj poselitve;
3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za okolje poda izhodišča za varstvo okolja, ravnanje z odpadki, rabo voda in priobalnih zemljišč;
4. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje naravnih vrednot;
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za energetiko za področje energetike poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava Republike Slovenije za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
7. Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj poda izhodišča za gospodarski razvoj;
8. Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za razvoj gospodarstva v prostoru;
9. Ministrstvo za promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega, železniškega, pomorskega in letalskega prometa;
10. Ministrstvo za informacijsko družbo poda izhodišča za razvoj omrežja telekomunikacijske infrastrukture;
11. Ministrstvo za obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in zemljiške politike;
13. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za družbeni razvoj z vidika socialnega varstva;
14. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
15. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport poda izhodišča za razvoj omrežja šol, izobraževalnih in znanstvenih ustanov ter razvoja športa;
16. Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
17. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj poda izhodišča in predloge za skladen regionalni prostorski razvoj;
18. Ministrstvo za pravosodje poda izhodišča za prostorsko razporeditev funkcij pravosodnih organov;
19. Ministrstvo za notranje zadeve poda izhodišča za prostorsko razporeditev funkcij državne uprave;
20. Agencija za radioaktivne odpadke opredeli izhodišča za prostorsko razporeditev območij odlagališč;
21. druga ministrstva, v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi prostorske strategije glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
Nosilci urejanja prostora za posamezno področje razvoja oziroma varstva pripravljajo strokovne podlage za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije (analiza razvojnih možnosti posameznih dejavnosti v prostoru) samostojno ali pa skupaj s pripravljavcem prostorske strategije. Pri tem se upošteva dejstvo, da so posamezni nosilci urejanja prostora svoje strokovne podlage že pripravili in to na podlagi leta 1999 sprejetega programa priprave prostorskega plana. Že izdelane strokovne podlage so izhodišče za nadaljnje delo, posamezni nosilci urejanja prostora pa gradivo ponovno preverijo in po potrebi posodobijo.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora so:
1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostor za področje:
– zemljiške politike: ukrepi države za aktivnejšo zemljiško politiko,
– stanovanjske politike: stanovanja, kvaliteta bivanja in razvoj poselitve;
2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje:
– poselitve: poselitev in prostorski razvoj Slovenije – zasnova;
3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za okolje za področje:
– varstva okolja: varstvo okolja in prostorski razvoj Slovenije,
– ravnanja z odpadki: zasnova območij za prostorsko razporeditev objektov in naprav,
– upravljanje z vodami ter oskrbe in čiščenja voda: predlog vsebin sektorja za vode za prostorski plan Slovenije,
– varstva narave: strokovne podlage s področja varstva narave za prostorski plan Republike Slovenije;
4. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za energetiko za področje:
– energetike: strokovne podlage za prostorski plan Republike Slovenije – področje energetike;
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za energetiko za področje:
– rudarstva: strokovne podlage sektorja za rudarstvo za prostorski plan Slovenije;
6. Ministrstvo za gospodarstvo za področje:
– gospodarskega razvoja v prostoru in turizma: analiza razvojnih možnosti sektorja v prostoru – zaključni predlogi,
– zagotavljanja 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov: analiza razvojnih možnosti oblikovanja obveznih 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov;
7. Ministrstvo za promet za področje:
– prometa: analiza razvojnih možnosti prometne infrastrukture v prostoru;
8. Ministrstvo za informacijsko družbo za področje:
– telekomunikacij: analiza razvojnih možnosti telekomunikacij v prostoru;
9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področje:
– kmetijstva: strategija prostorskega razvoja Slovenije – analiza razvojnih možnosti kmetijstva v prostoru;
– gozdarstva, ribištva in lovstva: strokovne podlage gozdarskega sektorja za pripravo prostorskega plana Republike Slovenije;
10. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija za področje:
– varnostnih dejavnosti: analiza razvojnih možnosti Ministrstva za notranje zadeve;
11. Ministrstvo za notranje zadeve, Urad za lokalno samoupravo za področje:
– lokalne skupnosti: analiza razvojnih možnosti Ministrstva za notranje zadeve;
12. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za področje:
– socialnega razvoja in varstva: analiza razvojnih možnosti področij socialnega varstva, družine, zaposlovanja in invalidov za izdelavo strategije prostorskega razvoja Slovenije;
13. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport za področje:
– šolstva: gradivo v pripravi,
– športa: gradivo v pripravi;
14. Ministrstvo za kulturo za področje:
– varstva kulturne dediščine in drugih kulturnih dejavnosti: strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine z izhodišči za njeno celostno ohranjanje za prostorski plan Slovenije 2000–2020;
15. Ministrstvo za obrambo za področje:
– obrambe: strokovne podlage s področja obrambe za strategijo prostorskega razvoja Slovenije,
– varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: strokovne podlage za vključitev vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v PPS;
16. Ministrstvo za pravosodje: gradivo v pripravi;
17. Ministrstvo za zdravje za področje zdravstvenega varstva: gradivo v pripravi;
18. Agencija za radioaktivne odpadke za področje:
– odlaganja radioaktivnih odpadkov: analiza razvojnih možnosti sektorja v prostoru,
– odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov;
19. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj za področje:
– regionalnega razvoja: analiza razvojnih možnosti za regionalni razvoj.
Ministrstva in organi v njihovi sestavi ter Statistični urad Republike Slovenije zagotovijo podatke, ki so v njihovi pristojnosti in so potrebni za izdelavo prostorske strategije. Prostorske podatke posredujejo UPP praviloma v digitalni geolocirani obliki. UPP lahko podatke uporablja samo za namen in v okviru izdelave prostorske strategije in jih ne sme posredovati drugim uporabnikom brez soglasja organa v katerega pristojnosti so podatki. Prav tako UPP posreduje ministrstvom oziroma njihovim organom v sestavi potrebne kartografske podlage praviloma v digitalni geolocirani obliki za izdelavo strokovnih podlag za izdelavo prostorske strategije.

Vlada Republike Slovenije imenuje programski svet za pripravo predloga strategije prostorskega razvoja Slovenije. Programski svet spremlja in skrbi za izvajanje programa priprave.
Predsednik programskega sveta je minister, pristojen za prostor, njegov namestnik pa državni sekretar, pristojen za prostor.
Člani programskega sveta so predstavniki nosilcev urejanja prostora, praviloma ministri oziroma državni sekretarji, v katerih delovno pristojnost sodi opravljanje posameznih nalog, določenih s programom priprave s področij: zemljiške politike, stanovanjske politike, poselitve, energetike, rudarstva, varstva okolja, ravnanja z odpadki, upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda, varstva narave, prometne politike, telekomunikacijske infrastrukture, kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva kulturne dediščine in drugih kulturnih dejavnosti, socialnega razvoja in varstva, šolstva, športa, zdravstvenega varstva, varnostnih dejavnosti, regionalnega razvoja, gospodarskega razvoja, zagotavljanja 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov, pravosodja in odlaganja radioaktivnih odpadkov.
Administrativno-tehnične in strokovne naloge za delo programskega sveta opravlja Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje.

a) Namen prostorske konference je oblikovanje stališč in priporočil v zvezi s pripravo in vsebino prostorske strategije. Prostorsko konferenco skliče pripravljavec kadar je to potrebno, najmanj pa pred obravnavo prostorske strategije na Vladi Republike Slovenije.
b) Pripravljavec prostorske strategije skliče prostorsko konferenco z javnim naznanilom, pripravi gradivo za prostorsko konferenco in omogoči dostop do gradiva preko svoje spletne strani o čemer obvesti javnost v javnem naznanilu.
c) Z namenom vključevanja v pripravo prostorske strategije, seznanjanja in usklajevanja vsebin posameznih ministrstev so bile že izvedene štiri predhodne konference in ena javna konferenca. Od leta 1998 je pripravljavec organiziral več strokovnih srečanj (SiP), da bi strokovni javnosti predstaviti vsebine in dileme ter od nje pridobil strokovna stališča glede vsebine prostorske strategije. Predhodne konference in strokovna srečanja, na katerih so se nosilci urejanja, strokovna in druga zainteresirana javnost seznanili in usklajevali vsebino prostorske strategije, se štejejo kot prostorske konference.
d) Udeleženci prostorske konference:
Na prostorsko konferenco se vabijo nosilci urejanja, poleg njih pa še strokovna in druga zainteresirana javnost, in sicer:
1) lokalne skupnosti, ki jih predstavljajo združenja lokalnih skupnosti:
– Skupnost občin Slovenije,
– Združenje občin Slovenije;
2) interesna združenja:
– IZS – Inženirska zbornica Slovenije,
– Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije – v ustanavljanju (do njene ustanovitve je zastopana v okviru IZS – matične sekcije arhitektov),
– GZS – Gospodarska zbornica Slovenije,
– Obrtna zbornica Slovenije;
3) univerze, fakultete in druge raziskovalne institucije;
4) društva, združenja društev in druge nevladne organizacije:
– Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana,
– Zveza društev arhitektov Slovenije, Maribor,
– Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Ljubljana,
– Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana,
– Slovensko sociološko društvo, Ljubljana.

Priprava prostorske strategije bo ob sodelovanju nosilcev urejanja predvidoma potekala po priloženem terminskem planu (Priloga 2, ki je sestavni del programa priprave), pomembnejši koraki pa so:
1. UPP pripravi delovno gradivo za prostorsko strategijo.
2. UPP na podlagi 29. člena ZUreP-1 pozove nosilce urejanja prostora, da najkasneje v 30 dneh od sprejema programa priprave, posredujejo smernice s področja razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo prostorske strategije. Hkrati s pozivom jim UPP posreduje program priprave prostorske strategije in delovno gradivo za prostorsko strategijo.
3. Do izteka roka za pridobitev smernic UPP dopolni in uredi strokovne podlage.
4. UPP pripravi delovni predlog prostorske strategije skupaj z obrazložitvijo in utemeljitvijo najkasneje v 30 dneh po izteku roka za posredovanje smernic in ga posreduje Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ki skliče sejo delovne skupine.
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo skliče prostorsko konferenco v roku 15 dni po obravnavi gradiva na seji delovne skupine.
6. UPP glede na pridobljene predloge, pripombe in priporočila, dane na prostorski konferenci, pripravi predlog prostorske strategije najkasneje v 15 dneh po izvedbi prostorske konference.
7. Minister za okolje, prostor in energijo predloži predlog prostorske strategije v potrditev Vladi Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije pošlje predlog prostorske strategije Državnemu zboru Republike Slovenije.
5. Sredstva za izdelavo prostorske strategije
Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in so določeni s tem programom priprave ter bodo dopolnjevali oziroma posodobili strokovne podlage, zagotovijo vsa potrebna sredstva za pripravo prostorske strategije v okviru sprejetega proračuna za leto 2003. Podlaga za ocenitev višine potrebnih sredstev za proračun 2003 je bil program priprave, sprejet leta 1999.