V skladu z veljavnimi predpisi sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnika delodajalcev Združenje delodajalcev Slovenije in GZS – Združenje za promet in zveze ter
kot predstavnik delojemalcev Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Ljubljana
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za poštne in kurirske dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki na pridobiten način po standardni klasifikaciji dejavnosti opravljajo dejavnost.
(2) Iz skupine 64.1 Poštna in kurirska dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02).
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu RS. Kolektivna pogodba velja do spremembe.
(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb te pogodbe, ki se nanašajo na plače in prejemke delavcev ter povračila stroškov.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) Izraz »poslovodni organ« pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(2) Izraz »poslovodni delavec« pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(3) Izraz »delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi« pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(4) »Sistemizacija delovnih mest« je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje potrebne za zasedbo delovnih mest.
(5) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA
IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev del
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest in sicer:
--------------------------------------------------
I. tarifni razred enostavna dela,
II. tarifni razred manj zahtevna dela,
III. tarifni razred srednje zahtevna dela,
IV. tarifni razred zahtevna dela,
V. tarifni razred bolj zahtevna dela,
VI. tarifni razred zelo zahtevna dela,
VII. tarifni razred visoko zahtevna dela
VIII. tarifni razred najbolj zahtevna dela,
IX. tarifni razred izjemno pomembna,
najbolj zahtevna dela.
--------------------------------------------------
8. člen
Zahtevnost del
(1) I. tarifni razred (enostavna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja (krajši eno ali večmesečni tečaji).
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred (zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma višja strokovna izobrazba
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma visoka strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem izobraževanju.
IX. tarifni razred (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma doktorat znanosti.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3) Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcu razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
(5) Izraza višja in visoka strokovna izobrazba se enakovredno uporabljata v tej pogodbi in pri določanju pravic, dolžnosti in obveznosti za univerzitetno in neuniverzitetno izobrazbo.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi se poleg zakonsko določenih sestavin pogodbe o zaposlitvi določa tudi tarifni in plačilni razred v katerega je razporejen delavec v skladu s kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
10. člen
Opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne prične delati v skladu s pogodbo o zaposlitvi so:
– bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom,
– vabila sodišč,
– razlogi, ko so podani za izredni dopust,
– opravljanje izpitov v izobraževalnem procesu.
11. člen
Pripravništvo
(1) Pogodbo o zaposlitvi sklene kot pripravnik vsak; ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela in sicer:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja), 4 mesece (VI. stopnja), oziroma največ 6 mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in 3 leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in 3 leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
12. člen
Obveznosti strank
(1) Delavec je dolžan poleg dela za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi opravljati tudi drugo delo po nalogu delodajalca:
– kadar gre za časovno izpolnjevanje obveznosti do kupcev,
– kadar gre za nujno nadomeščanje odsotnega delavca,
– kadar drugo delo traja najmanj 20 dni,
– kadar gre za preprečevanje škode v poslovnem procesu.
(2) Delavec prejme v vseh primerih napotitve, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
(3) Napotitev v prvem odstavku navedene okoliščine.
(4) Akt o napotitvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
13. člen
Napotitev delavcev iz kraja v kraj
(1) Delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če napotitev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz skupaj več kot 2 uri dnevno za matere delavke oziroma delavke(ce) samohranilke(ce) z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do pet let,
– če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz skupaj več kot 3 ure dnevno za druge delavce.
(2) V primerih, naštetih v 2. in 3. alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če napotitev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
(4) Če kraj opravljanja dela ni določen v pogodbi o zaposlitvi, se za kraj opravljanja dela šteje kraj v katerem se prične opravljati delo.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo v celoti, če je kraj dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen.
14. člen
Pavšalna odškodnina
Odškodnina delavca v skladu s 185. členom zakona o delovnih razmerjih znaša eno izplačano bruto plačo za poln delovni čas, za mesec, pred nastankom dogodka.V primeru, da delavec ni delal polni delovni čas se poprečna plača izračuna kot zmnožek ugotovljene poprečne urne postavke z vsemi dodatki in delom plače iz naslova uspešnosti ter mesečnim fondom ur.
15. člen
Delo na domu
(1) Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(2) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
(3) Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in obveznosti kot delavci, ki delajo v prostorih delodajalca.
16. člen
Delovni čas
(1) Delovni čas traja največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori med delom.
(2) Delovni teden ima praviloma 5 delovnih dni.
(3) Če ima delavec v letu večji letni fond ur, mu mora delodajalec v roku 4 mesecev po preteku poslovnega leta omogočiti izkoristiti presežek ur. V primeru, da mu tega ne more omogočiti v navedenem roku, je delodajalec dolžan izplačati delavcu odškodnino v višini nadur na osnovi plače zadnjega meseca.
(4) Delodajalec je dolžan v letnem fondu delovnih dni zagotoviti, da imajo vsi delavci vključno z dnevi državnih praznikov in dela prostih delovnih dni, na letni ravni enako število delovnih dni.
17. člen
Delovni čas, krajši od polnega
(1) Delodajalec lahko v skladu s potrebami delovnega oziroma poslovnega procesa organizira delo z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa.
(2) Delovni čas, krajši od polnega je vsak tedenski delovni čas, ki je krajši od polnega, določenega s to pogodbo ali s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.
(3) Pravice delavca, ki dela z delovnim časom, krajšim od polnega, so sorazmerne polnemu delovnemu času delavca, razen v primerih določenih z zakonom in to kolektivno pogodbo.
(4) Delavca, ki dela s polnim delovnim časom, ni mogoče brez njegovega soglasja razporediti na delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
(5) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev tega delovnega časa določi v dogovoru med delavcem in delodajalcem.
(6) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi v dogovoru med delavcem in delodajalcem.
18. člen
Razporeditev delovnega časa
(1) Razporeditev delovnega časa, izmensko delo, neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa se uredi v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena zakona kot poprečna delovna obveznost v obdobju, ki se določi na ravni kolektivne pogodbe gospodarske družbe, ki ne more biti daljše od 12 mesecev.
19. člen
Delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo, delodajalec omogoči opravljanje dela v delovnem času, ki delavcu omogoča nego in varovanje te osebe, če to omogoča delovni proces.
20. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke 2 dni,
– rojstva otroka 1 dan,
– poroke otroka 1 dan,
– smrti zakonca, otrok, staršev,
posvojencev 2 dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev, 1 dan,
– selitve delavca v interesu delodajalca 2 dni,
– selitve delavca oziroma njegove družine 1 dan,
– nesreče do 5 dni.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Dolžino odsotnosti ob nesrečah določi delodajalec.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
21. člen
(1) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.
(2) Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
22. člen
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
(2) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
(3) Odsotnost z dela brez nadomestila odobri delodajalec, ki določi tudi način kritja prispevkov za socialno varnost glede na posamezni primer. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravic do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in uvedba disciplinskega postopka.
23. člen
Letni dopust
Letni dopust, določanje trajanja letnega dopusta in način izrabe letnega dopusta se določa v skladu z zakonom in določili te kolektivne pogodbe.
24. člen
Kriteriji za določanje trajanja letnega dopusta
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
– skupne delovne dobe,
– zahtevnosti dela,
– delovnih pogojev in
– posebnih socialnih in zdravstvenih razmer.
25. člen
Kriterij delovne dobe
Na podlagi kriterija delovne dobe se določa trajanje letnega dopusta na naslednji način:
skupna delovna doba število dni dopusta
– do 10 let 20 dni,
– od 10 do 15 let 22 dni,
– od 15 do 20 let 24 dni,
– od 20 do 25 let 26 dni,
– od 25 do 30 let 28 dni,
– nad 30 let 30 dni.
26. člen
Kriterij zahtevnosti dela
Delavcu pripada na podlagi kriterija zahtevnosti dela naslednje število dni dopusta:
– za IV. in V. stopnjo zahtevnosti 1 dan,
– za VI., VII. in VIII. stopnjo zahtevnosti 2 dni.
27. člen
Kriterij pogojev dela
Delavcem, ki delajo ponoči, pripada za vsakih dopolnjenih 250 ur nočnega dela v preteklem letu 1 dan dopusta.
28. člen
Kriterij socialne in zdravstvene razmere
Glede na socialne in zdravstvene razmere pripada delavcem naslednje število dni dopusta:
– invalidom s telesno okvaro do 60% 2 dni dopusta.
29. člen
Dodatno število delovnih dni dopusta, ki se določi na podlagi oblik motivacije delavcev v skladu s to kolektivno pogodbo, ni upoštevano v kriterijih za določitev letnega dopusta in se prišteva k dopustu določenemu v skladu s to pogodbo in zakonom.
30. člen
Letni dopust mladine
Delavec, ki še ni star 18 let, ima pravico do letnega dopusta v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.
31. člen
Izraba letnega dopusta
(1) Delodajalec je dolžan pisno seznaniti delavce z odmero letnega dopusta najkasneje do konca februarja leta, za katero se odmerja letni dopust.
(2) Delavci izrabijo letni dopust v skladu s svojimi možnostmi in potrebami delovnega procesa.
(3) Delavec je dolžan z nameravano izrabo letnega dopusta seznaniti delodajalca najkasneje do konca maja za tekoče leto. Na podlagi namer delavcev delodajalec pripravi plan izrabe letnega dopusta in z njim seznani delavce. Delavec je dolžan izrabiti letni dopust v skladu s planom izrabe letnega dopusta, razen če se z delodajalcem ne dogovori drugače.
(4) Delavcu, ki ima šoloobveznega otroka, je delodajalec dolžan omogočiti izrabo najmanj 10 dni letnega dopusta v času letnih šolskih počitnic.
(5) V primeru spremembe kriterijev delavec na istem delovnem mestu ne more imeti manj dopusta, kot ga je imel po kriterijih pred uveljavljanjem te kolektivne pogodbe.
32. člen
Oblike motivacije delavcev
(1) Delodajalec si bo stalno prizadeval za uvajanje in dograjevanje vseh oblik materialne in nematerialne motivacije zaposlenih.
(2) O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju učinkovitosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec.
(3) Oblike motivacije so zlasti:
– prednost pri strokovnem izpopolnjevanju,
– sodelovanje na strokovnih posvetih,
– nagradna odsotnost z dela,
– udeležba na sejmih in podobnih prireditvah,
– udeležba na povečanem dobičku,
– dopust v povečanem številu delovnih dni v dogovoru med delavcem in delodajalcem.
33. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1) Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2) Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se mora z reprezentativnim sindikatom o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
(3) Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
(4) Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
34. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo. Delavca, ki je starejši od 55 let, oziroma delavko, ki je starejša od 50 let, delodajalec ne more napotiti na izobraževanje razen na funkcionalno izobraževanje.
(3) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot bi delal.
(4) Delavec se lahko izobražuje tudi v lastnem interesu. V tem primeru se o eventualnih pravicah in obveznostih dogovori z delodajalcem.
35. člen
Izpiti
(1) Če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
(3) Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo ko prvič opravlja izpit.
(4) Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
36. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam plača stroške, povezane z izobraževanjem iz prvega odstavka tega člena.
37. člen
Pogodbene obveznosti
(1) Delodajalec delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.
(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.
38. člen
Vajenci
(1) Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom in s to kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o vajeniškem razmerju.
39. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja,
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
40. člen
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom,
– in povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela.
41. člen
Obveščanje delavcev
(1) Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan na pisno zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce:
– o letnih in večletnih planih delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav,
– o doseženih med letnih poslovnih rezultatih,
– o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
42. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva družbe, ki se nanašajo na vprašanja iz prvega odstavka 41. člena te pogodbe.
(3) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
43. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure letno za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa,
– prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;
– trije plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku pod enakimi pogoji kot za delavce po kolektivni pogodbi plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
44. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(2) Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Zavrnitev soglasja mora biti utemeljena in obrazložena.
(3) Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(4) Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(5) Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o pomirjanju v postopku ugotavljanja presežnih delavcev pri delodajalcu.
(6) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
45. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
(1) Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi za določanje vsebine kolektivnih pogodb in splošnih aktov pri delodajalcih.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(3) Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
(4) V primeru, da se plače izplačujejo enkrat mesečno, se morajo izplačevati v polnem znesku najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Če pa se pri delodajalcu izplačujejo plače večkrat na mesec, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(5) Plače se izplačujejo v denarju ali se nakazujejo na ustrezen račun delavca.
(6) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(7) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalci oziroma sorazmerno času dela pri posameznih delodajalcih.
(8) Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu.
(9) Osnovna plača delavca se v skladu s to pogodbo izkazuje v mesečnem znesku in na uro dela. Osnovna plača predstavlja znesek, ki pripada delavcu za poln delovni čas in normalne pogoje dela in ne more biti pod zneskom izhodiščne plače ustreznega tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi.
(10) Normalni pogoji dela so pogoji pod katerimi se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so vključeni v zahtevnost delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
46. člen
Plače in prejemki
(1) V plačo delavca se vštevajo tudi plačila za poslovno uspešnost (13. plača in podobno).
(2) Izhodiščne plače, določila o višini dodatkov in kriteriji za izračun delovne uspešnosti po tej kolektivni pogodbi so javni. Obračunane plače posameznega delavca so zaupne. Masa plač delavcev, obračunana po kolektivnih in individualnih pogodbah, je javna. Vsak delavec ima pravico do vpogleda svoje obračunane plače po tej kolektivni pogodbi.
(3) Osnovna plača za poln delovni čas in pričakovane rezultate dela, oziroma osnovna plača na uro, predstavlja znesek za normalne pogoje dela. Kot normalni pogoji se štejejo pogoji, v katerih se dela pretežno opravlja. Ta znesek predstavlja obvezo delodajalca pri obračunu in izplačilu plač.
(4) Delovna uspešnost delavca se ugotavlja po vnaprej znanih in določenih kriterijih. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca.
(5) Kadar se uporabijo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
(6) Drugi osebni prejemki iz dela in povračila stroškov v zvezi z delom pripadajo vsem delavcem (zaposlenim za nedoločen oziroma določen delovni čas) v skladu s to kolektivno pogodbo. Do prehrane so upravičeni po tej kolektivni pogodbi tudi študenti in učenci na praksi ter vajenci v času počitniške prakse.
(7) Prehrana med delom in regres za letni dopust pripada tudi delavcem z najmanj polovičnim delovnim časom. Delavcem, ki delajo v delovnem času, ki je krajši od polovičnega, pripadajo ti zneski sorazmerno s časom, prebitim na delu.
(8) Delodajalec je v skladu s to kolektivno pogodbo dolžan na svoje stroške obračunavati in odvajati članarino na podlagi pisnega navodila reprezentativnega sindikata.
(9) Obračun plač po tej kolektivni pogodbi opravlja delodajalec do 18. v mesecu za pretekli mesec. Če 18. v mesecu zapade na dela prost dan ali nedeljo, se lahko izplačilo opravi prvi naslednji delovni dan. Ni v nasprotju s to kolektivno pogodbo, če se delodajalec in reprezentativen sindikat v izogib nelikvidnosti in grožnjam zakona o finančnem poslovanju pisno dogovorita, da se za določen mesec izplačilo plač premakne do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec. Če se delodajalec in sindikat pisno dogovorita za izplačilo plač v več delih, mora delodajalec pri zadnjem izplačilu obračunati dohodnino, kot da je opravil izplačilo v enotnem znesku.
(10) Delodajalec v skladu s pisnim dogovorom z reprezentativnim sindikatom obračunava in nakazuje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na poseben individualni pokojninski račun za prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavca.
47. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga določa: izhodiščno plačo po tarifnih razredih, način usklajevanja teh plač, zneske denarnih prejemkov delavcev, zneske drugih osebnih prejemkov delavcev, povračil stroškov v zvezi z delom in druga določila, za katera se dogovorijo podpisniki kolektivne pogodbe.
48. člen
Del plače iz naslova delovne uspešnosti in druga izplačila
K obračunani mesečni osnovni plači delavca se prišteje del plače iz naslova delovne uspešnosti delavca za opravljeno delo. Uspešnost po tej kolektivni pogodbi je lahko sestavljena iz:
1. Dela plače iz naslova stimulacije:
– časovna norma,
– akord,
– provizije,
– premijske nagrade,
– skupinska stimulacija,
– plačilo projektnega dela.
2. Dela plače iz naslova napredovanja:
– napredovanje v višji plačilni oziroma tarifni razred.
Del plače iz naslova stimulacije je lahko:
1. Norma
Časovna norma mora biti delavcem znana pred pričetkom opravljanja dela. Časovna norma temelji na izkustvenih podatkih ali znanih statističnih metodah. Pri postavljanju časovne norme se obvezno upošteva delovni čas za nujne potrebe in počitke.
Kadar je postavljena skupinska časovna norma, se obračun plač posameznega delavca ugotovi kot delež opravljenih ur.
2. Akord
Akord se ugotavlja kot zmnožek predvidenega časovnega opravila in vrednosti urne postavke, pripadajoče za posamezni tarifni razred. Akord ni možno predpisati, če delavcem niso zagotovljena vsa potrebna sredstva in pogoji za nemoteno delo.
Delavec, ki iz subjektivnih razlogov ne dosega več kot 2 meseca v tekočem letu postavljenega akorda, izgubi pravico do napredovanja v tem letu v višji plačilni razred.
3. Provizije
Provizije se uporabljajo kot stimulativno merilo na področju prodaje izdelkov in storitev. Provizija se ugotavlja kot delež plače v predvidenem prometu. Pri postavljanju provizije se mora upoštevati sezonski in ciklični značaj prodaje.
Provizija ne more biti v nobenem primeru nižja od osnovne plače z vsemi pripadajočimi dodatki, kadar je edini kriterij obračuna plače.
4. Premije
Premije se določajo za tiste delavce, ki s svojim delom lahko vplivajo na področje, za katerega se ugotavljajo premije.
Premije se ugotavljajo na podlagi količinskih in vrednostnih pokazateljev.
Premije po tej kolektivni pogodbi se ugotavljajo na podlagi računovodskih kazalnikov stanja financiranja, kazalnikov obračanja, kazalnikov gospodarnosti in donosnosti.
Premije se določajo kot odstotek porasta osnovne plače ali kot absolutni znesek, ki se prišteva mesečni osnovni plači.
5. Skupinska stimulacija
Kadar je v kolektivni pogodbi podjetja določena skupinska stimulacija, se ta na posameznega delavca, ki je opravljal delo v tej skupini, določi z deležem osnovne plače delavca v skupnem seštevku osnovnih plač delavcev, ki so delali po tem skupinskem merilu.
6. Plačilo projektnega dela
Delodajalec lahko določi, da skupina delavcev, ne glede na zasedbo delovnega mesta, opravlja delo na posameznem projektu. Stimulacija pri delu na posameznem projektu se določi v odstotku od osnovne plače delavca.
Kadar izvajanje projekta traja več mesecev, se lahko določi, da se stimulacija delavcev, ki delajo na tem projektu, obračunava mesečno skladno s predvideno stimulacijo v projektu. Dokončen obračun stimulacije se opravi po zaključenem projektu.
Del plače iz naslova napredovanja:
Kriteriji za napredovanje morajo biti vnaprej opredeljeni, o napredovanju posameznika odloči vodilni delavec.
49. člen
Dodatki za občasno delo v izjemnih pogojih
(1) Delavcem pripadajo dodatki za:
– posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa,
– neugodnih vplivov okolja in
– nevarnosti pri delu, ki po tej kolektivni pogodbi niso sestavina zahtevnosti dela.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v osnovni plači tarifnega razreda in je to določeno v kolektivni pogodbi podjetja.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnovne plače:
(5.1) za čas dela v popoldanski in nočni
izmeni, kadar se delovni proces izvaja
najmanj v dveh izmenah oziroma v turnusu, 10%
(5.2) za delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela več kot 1 uro
(čas za malico ni vštet) 15%
(5.3) za dežurstvo 20%
(5.4) za nočno delo 50%
(5.5) za delo prek polnega delovnega časa 50%
(5.6) za delo v nedeljo 50%
(5.7) za delo na dneve državnih praznikov
in dela proste dneve po zakonu 50%
(6) Dodatki pod tč. 5.6 in 5.7 se med seboj izključujejo.
(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnovne plače.
(8) Dodatek za nočno delo pripada delavcem za delo v delovnem času od 23. ure tekočega dne do 6. ure naslednjega dne. Če delavec prične z delom pred 22. uro in nadaljuje z delom, se mu kot nočno delo priznajo vse ure od 22. do 7. ure naslednjega dne.
50. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravic iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki je dokazana z drugimi listinami. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
51. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in plačanimi odsotnostmi v skladu s to pogodbo,
– na državne praznike in dela proste dneve po zakonu,
– odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma, če se izobražuje v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve odsotnosti z dela.
(3) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu v skladu z zakonom. Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(4) Osnova za izračun nadomestil se upošteva v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
(5) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
– je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih. Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
(6) Delavcu, ki ne opravlja dela na svojem delovnem mestu zaradi izpada električne energije, pomanjkanja surovin in repromaterialov, pomanjkanje naročil ali drugih vzrokov, za katere je krivda na strani delodajalca, pripada 100% nadomestilo plače, ki se obračuna na osnovi osnovne plače na uro in dodatka za delovno dobo.
(7) Kadar ni mogoče določiti osnove za izplačilo nadomestila na osnovi plače delavca v preteklem mesecu (npr. delavec zboli v prvem mesecu po pričetku dela in podobno), se obračuna nadomestilo za čas plačane odsotnosti z dela na osnovi osnovne plače delavca po pogodbi o zaposlitvi, povečane za dodatek za delovno dobo.
52. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
(1) Delodajalec, ki dosega in planira pozitivne poslovne rezultate lahko izplača delavcem del plače iz naslova poslovne uspešnosti. Znesek izplačila se izkazuje kot posebna postavka na obračunskem listu posameznega delavca. Ta znesek se v skladu s to kolektivno pogodbo ne všteva v osnovo za obračun nadomestil posameznemu delavcu.
(2) Del plače iz naslova poslovne uspešnosti se izplačuje v skladu s sprejetim pisnim dogovorom med delodajalcem in sindikatom v družbi.
(3) Do izplačila dela plače iz naslova poslovne uspešnosti so upravičeni vsi delavci, ki so delali v tekočem letu. Za redno delo se ne šteje odsotnost z dela zaradi bolniške in druge odsotnosti z dela, razen odsotnosti zaradi dopusta.
(4) Osnova za izplačilo posameznemu delavcu se ugotavlja na podlagi evidentirane prisotnosti na delu.
53. člen
Obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto izplačilo,
– neobdavčeni znesek delodajalca za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje,
– neobdavčeni znesek delavca za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
(4) Zneski za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec in delavec in, ki presegajo neobdavčene zneske se izkazuje ločeno.
54. člen
Drugi osebni prejemki
1.Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu in se izplača do 1. julija tekočega leta. V nelikvidnih družbah se regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta. Višina regresa je določena v tarifni prilogi k tej pogodbi. Družba ni likvidna, če iz poslovnih knjig izhaja, da začasno ni sposobna tekoče poravnavati dolgove.
(2) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– 1 izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 1,5 izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 2 izhodiščni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku 1 meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.
(5) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu opredeli nagrado za jubileje podjetja – družbe.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v skladu z zakonom.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določili te pogodbe pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača ožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku 7 dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
(4) Ožji družinski člani so: zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati.
4. Solidarnostne pomoči
(1) Delodajalec izplača solidarnostno pomoč v naslednjih primerih:
– ob smrti delavca znaša solidarnostna pomoč 60% poprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece,
– ob smrti ožjega družinskega člana znaša solidarnostna pomoč 30% poprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.
(2) Delavcu se lahko dodeli solidarnostna pomoč na predlog socialne službe, sindikata ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v družbi, v višini od 30% do 60% poprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.
(3) V kolektivni pogodbi podjetja – družbe se lahko delodajalec in sindikat dogovorita tudi za druge kriterije, na osnovi katerih se izplačujejo socialne pomoči.
55. člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno z določili tarifne priloge k tej pogodbi.
(3) Delavec, ki opravlja 12-urni delavnik dnevno, ima pravico do dveh toplih obrokov, vendar mesečni znesek povračil stroškov za prehrano ne sme presegati neobdavčeni znesek povračil stroškov za prehrano.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Višina je določena v tarifni prilogi k kolektivni pogodbi.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
4. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti in stroški prehrane se med sabo izključujeta.
56. člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu – pripravniku pripadajo osnovna plača v višini 70% osnovne plače, določene za delovno mesto za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
57. člen
Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
(1) Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
58. člen
Prejemki mentorjem
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
59. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
60. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
61. člen
Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.
62. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj 3 mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.
63. člen
Reševanje kolektivnih sporov
(1) Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
(2) Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
64. člen
Postopek pomirjanja
(1) Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.
(2) Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
(3) Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.
(4) Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
(5) V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.
65. člen
Pisni sporazum
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
66. člen
Arbitražni postopek
(1) V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. Po enega člana in njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(3) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
67. člen
Objava
Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb, in objavi.
68. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Razlage komisije za razlago te kolektivne pogodbe pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivni pogodbi pri delodajalcih, kadar gre za razlago določb, ki so v kolektivni pogodbi pri delodajalcih enake kot določbe te kolektivne pogodbe.
(6) Na enak način se lahko oblikuje in deluje komisija za razlago kolektivnih pogodb, sklenjenih pri delodajalcu.
69. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se lahko odpove 3 mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za 1 leto.
(3) Po prenehanju kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.
(4) Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
70. člen
Začetek uporabe
(1) Ta kolektivna pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Kolektivna pogodba se uporablja od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 15. maja 2003.
Podpisniki:
Predstavnik delojemalcev:
ZSSS- Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije
Generalna sekretarka
Cvetka Gliha l. r.
Predstavnika delodajalcev:
Združenje delodajalcev Slovenije
Predsednik združenja delodajalcev Slovenije
mag. Stojan Binder l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije -
Združenje za promet in zveze
Predsednik UO
Vinko Može l. r.
