Na podlagi tretjega odstavka 14. člena zakona o urejanja prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije

Prostorske ureditve državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: prostorske ureditve) so na ureditvenem območju načrtovane razmestitve dejavnosti, objektov in omrežij s pripadajočimi površinami, kot jih določa ta uredba.

(1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture se razvrščajo na prostorske ureditve cestne in železniške infrastrukture, prostorske ureditve infrastrukture zračnega in pomorskega prometa ter prostorske ureditve druge prometne infrastrukture.
(2) Prostorske ureditve cestne infrastrukture so:
– avtoceste,
– hitre ceste,
– glavne ceste I. in II. reda,
– regionalne ceste I., II. in III. reda.
(3) Prostorske ureditve železniške infrastrukture so javna železniška infrastruktura na glavnih železniških progah I. in II. reda.
(4) Prostorske ureditve infrastrukture zračnega prometa so:
– javna civilna letališča in javna mešana letališča, namenjena za mednarodni zračni promet,
– objekti in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa.
(5) Prostorske ureditve infrastrukture pomorskega prometa so:
– pristanišča za mednarodni javni promet,
– objekti in sistemi nadzora varnosti plovbe pomorskega prometa.
(6) Prostorske ureditve ostale prometne infrastrukture so:
– mejni prehodi,
– prometno-logistični terminali mednarodnega pomena,
– daljinske, glavne in regionalne kolesarske poti.

(1) Prostorske ureditve energetske infrastrukture se razvrščajo na prostorske ureditve energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo, prostorske ureditve energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom in prostorske ureditve druge energetske infrastrukture.
(2) Prostorske ureditve energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo so:
– elektrarne (hidroelektrarne, termoelektrarne, geotermalne elektrarne, polja vetrnih elektrarn in druge vrste elektrarn) z nazivno močjo 10 MW in več,
– termoelektrarne toplarne z nazivno močjo 16 MW in več,
– prenosni elektroenergetski vodi z nazivno napetostjo 110 kV ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
– prenosni elektroenergetski vodi z nazivno napetostjo nižjo od 110 kV s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, če vod prečka državno mejo.
(3) Prostorske ureditve energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom so:
– prenosni plinovodi, če je delovni tlak višji od 16 barov s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
– prenosni plinovodi, če je delovni tlak nižji od 16 barov in distribucijski plinovodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, če plinovod prečka državno mejo.
(4) Prostorske ureditve druge energetske infrastrukture so naftovodi in produktovodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, če potekajo preko območja več občin ali prečkajo državno mejo.

(1) Prostorske ureditve na področju varstva okolja so prostorske ureditve za ravnanje z nevarnimi odpadki in prostorske ureditve za izvajanje temeljnih meteoroloških meritev.
(2) Prostorske ureditve za ravnanje z nevarnimi odpadki so objekti za zbiranje, razvrščanje, sortiranje, začasno skladiščenje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov s kapaciteto 1000 ton letno in več.
(3) Prostorske ureditve za izvajanje temeljnih meteoroloških meritev so:
– meteorološki radarji dolgega dosega,
– omrežje glavnih meteoroloških postaj.

Prostorske ureditve telekomunikacijske infrastrukture so:
– mobilno javno telekomunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo,
– oddajniški centri z močjo oddajnika 1,5 kW in več s pripadajočo infrastrukturo.

Prostorske ureditve vodne infrastrukture so:
– ureditve, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin,
– ureditve, s katerimi se zagotavlja vodni vir za oskrbo prebivalstva s pitno vodo dveh ali več občin.

Prostorske ureditve na zavarovanih območjih ohranjanja narave so ureditve na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, če je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela državni lokacijski načrt.

Prostorske ureditve z namenom varstva kulturne dediščine so kulturni spomeniki državnega pomena, če je s predpisom države o zavarovanju določeno, da se zanje izdela državni lokacijski načrt.

Prostorske ureditve obrambe države so določene s predpisi s področja obrambe in določitve obrambnih potreb.

Prostorske ureditve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so prostorske ureditve za zaščito, reševanje ali pomoč pri naravnih in drugih nesrečah:
– omrežje objektov v telekomunikacijskem sistemu zaščite in reševanja s pripadajočo infrastukturo
– poligoni za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
– druge prostorske ureditve, če je z državnim načrtom zaščite in reševanja ali s predpisom države določeno, da se zanje izdela državni lokacijski načrt.

Druge prostorske ureditve, ki so pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije, so:
– prostorske ureditve jedrskih objektov,
– skladišča zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina s kapaciteto 50 ton in več in skladišča utekočinjenega naftnega plina s kapaciteto 1000 m3,
– skladišča fosilnih tekočih goriv s kapaciteto 10.000 m3 in več,
– rafinerije za predelavo surove nafte.

(1) Za dokončanje postopkov sprejemanja občinskih prostorskih izvedbenih načrtov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev za prostorske ureditve, ki jih ta uredba določa kot prostorske ureditve državnega pomena, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, je pristojna občina.
(2) Občinski prostorski izvedbeni načrti za prostorske ureditve, ki so po določbah te uredbe prostorske ureditve državnega pomena, se štejejo za državne lokacijske načrte.

Ne glede na določbe te uredbe se do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije in prostorskega reda Slovenije za prostorske ureditve državnega pomena ne štejejo polja vetrnih elektrarn z nazivno močjo 10 MW in več ter mobilno javno telekomunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.