Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport

V postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: postopek usmerjanja) se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in s tem pravilnikom ni določeno drugače.

Postopek usmerjanja na prvi stopnji vodi pristojna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojna enota).

Postopek usmerjanja se začne na zahtevo zakonitega zastopnika otroka.
Če zakoniti zastopnik ne vloži zahteve za začetek usmerjanja, pa vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drugi zavodi menijo, da je usmeritev potrebna, lahko podajo predlog za začetek postopka.
Če pristojna enota na podlagi navedb v predlogu, predhodnega strokovnega mnenja komisije in drugih dejstev in okoliščin ugotovi, da je potrebno začeti postopek, ga prične po uradni dolžnosti.
Če pristojna enota na predlog vrtca, šole, zdravstvenega, socialnega ali drugega zavoda in po predhodnem strokovnem mnenju komisije ne začne postopka usmerjanja po uradni dolžnosti, o tem obvesti predlagatelja.

Zahteva in predlog za začetek postopka usmerjanja se vložita na predpisanem obrazcu.
V primeru, ko se postopek usmerjanja začne na zahtevo zakonitega zastopnika, pridobi poročilo o otroku pristojna enota.
V primeru, da predlog za začetek postopka vloži vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drugi zavodi priložijo obrazcu še poročilo o otroku in drugo ustrezno dokumentacijo, ki so jo pridobili v skladu s 95. členom zakona o osnovni šoli.
Obrazci zahteve iz prvega odstavka tega člena, poročila iz drugega odstavka tega člena in predloga iz drugega odstavka 3. člena so priloga tega pravilnika.

Uradna oseba si mora pred izdajo odločbe pridobiti strokovno mnenje komisije za usmerjanje prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija pripravi strokovno mnenje na zahtevo uradne osebe, ki vodi postopek usmerjanja. Uradna oseba mora zahtevi priložiti poročilo o otroku. Komisija poda strokovno mnenje na predpisanem obrazcu.

Strokovno mnenje komisije mora biti jasno, popolno in obrazloženo ter mora obsegati vse elemente, ki so pomembni za ugotovitev potrebe po usmeritvi in usmeritev.
Uradna oseba, ki vodi postopek usmerjanja, lahko zahteva dopolnitev podanega strokovnega mnenja, dodatno obrazložitev ali pa ponovno obravnavo, če strokovno mnenje ni dovolj jasno, prepričljivo ali dovolj obrazloženo.
Če uradna oseba, ki vodi postopek dvomi tudi v pravilnost dopolnjenega, dodatno obrazloženega ali ponovno pripravljenega strokovnega mnenja, lahko zahteva, da revizijo strokovnega mnenja komisije opravi komisija druge stopnje.
V reviziji lahko komisija druge stopnje strokovno mnenje potrdi, spremeni ali vrne v ponovno obravnavo komisiji prve stopnje.

Pred izdajo odločbe uradna oseba strokovno mnenje iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika pošlje zakonitemu zastopniku ter mu določi rok za odgovor.

Na podlagi strokovnega mnenja komisije in ostalih listin pristojna enota z odločbo:
– ugotovi, da usmeritev ni potrebna ali
– odloči o usmeritvi (v nadaljnjem besedilu: odločba o usmeritvi).
V odločbi o usmeritvi se določi:
– program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja,
– vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje,
– vrtec oziroma šolo, v katerega se otrok usmeri,
– datum vključitve v vrtec ali šolo,
– rok za preverjanje ustreznosti usmeritve, ki ne sme biti daljši od treh let,
– obseg in vrsto izvajanja dodatne strokovne pomoči,
– pripomočke, ki so potrebni za vključitev otroka v program,
– občasnega ali stalnega spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku,
– morebitno zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,
– morebitno vključitev v podaljšano bivanje od 7. do 9. razreda v skladu z 21. členom zakona o osnovni šoli,
– morebitno povračilo prevoznih stroškov v skladu s 56. členom zakona o osnovni šoli,
– morebitne pravice, ki izhajajo iz 15. člena zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Ko pristojna enota odloča v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo sestavi odločbo pristojna enota in jo pošlje s spisi pristojnemu centru za socialno delo, ki da soglasje s potrdilom na sami odločbi.

Ko center za socialno delo odloča v soglasju s pristojno enoto, le-ta da soglasje s potrdilom na sami odločbi.

Odločba o usmeritvi se vroči zakonitemu zastopniku otroka, vrtcu, šoli oziroma zavodu, v katerega je otrok usmerjen in šoli, vrtcu oziroma zavodu, ki je dal predlog za začetek postopka.
Odločba s katero pristojna enota ugotovi, da ni potrebe po usmeritvi, se vroči zakonitemu zastopniku ter vrtcu, šoli oziroma drugemu zavodu, ki je predlagal postopek usmerjanja.

Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zakoniti zastopnik pravico do pritožbe.

O pritožbi odloča minister, pristojen za šolstvo, na podlagi strokovnega mnenja komisije druge stopnje.
Strokovno mnenje komisije druge stopnje za izdajo odločbe o pritožbi ni potrebno, če je pritožba vložena zaradi napačno uporabljenega materialnega predpisa ali če tak predpis sploh ni bil uporabljen ali če je pritožba vložena zaradi kršitev pravil postopka. Če je bila izdana odločba prve stopnje na podlagi revidiranega mnenja komisije druge stopnje, izdela strokovno mnenje komisija druge stopnje v drugi sestavi od tiste, ki je revidirala mnenje komisije prve stopnje.

Pristojna enota mora v roku, ki je določen v odločbi, preveriti ustreznost usmeritve.
Pristojna enota preveri ustreznost usmeritve in določb odločbe o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja komisije.
Komisija na podlagi poročila in mnenja vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok vključen, in lastnih ugotovitev, oceni ustreznost usmeritve in predlaga morebitne spremembe.
Če komisija v svojem mnenju ugotovi, da je potrebna sprememba usmeritve ali da usmeritev ni več potrebna, izda pristojna enota v skladu s tem mnenjem novo odločbo.

Spremembo usmeritve lahko predlagajo zakoniti zastopnik, vrtec, šola oziroma zavod, v katerega je otrok vključen, ne glede na rok, ki je v odločbi o usmeritvi določen za preverjanje usmeritve, če verjetno izkažejo okoliščine, na katere opirajo svoj predlog.
Če pristojna enota oceni, da so okoliščine, ki se navajajo kot razlog za spremembo usmeritve, take, da bi lahko pripeljale do drugačne odločbe o usmeritvi, začne postopek za spremembo usmeritve.
Postopek za spremembo usmeritve se izvede na enak način kot postopek usmeritve.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije