Na podlagi 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01 in 52/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja koordinacijo delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti hrane oziroma živil, vključno s pitno vodo in krmo (v nadaljnjem besedilu: varnosti hrane oziroma živil) v procesu analize tveganja.
Ministrstva s pristojnostmi na področju varnosti hrane oziroma živil so: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstva).
Organi v sestavi ministrstev s pristojnostmi na področju varnosti hrane oziroma živil so: Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Urad Republike Slovenije za kemikalije, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Veterinarska uprava Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpektorat Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo ter Uprava Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: organi v sestavi).

Analiza tveganja je proces, ki zajema oceno tveganja (risk assessment), obvladovanje tveganja (risk management) ter izmenjavo informacij in mnenj med vsemi udeleženimi in zainteresiranimi (risk communication).

Proces ocene tveganja predstavlja prvo stopnjo analize tveganja.
Na področju varnosti živil oziroma hrane se izvajajo naslednji procesi ocene tveganja:
1. ocena tveganja za zdravje ljudi,
2. ocena tveganja na fitosanitarnem področju,
3. ocena tveganja na področju krme,
4. ocena tveganja na veterinarskem področju.
Izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi opravlja Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije v sodelovanju z drugimi institucijami.
Izdelavo ocene tveganja na fitosanitarnem področju opravljajo Urad Republike Slovenije za kemikalije, Kmetijski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo ter drugi.
Izdelavo ocene tveganja na področju krme opravljata Nacionalni veterinarski inštitut in Kmetijski inštitut Slovenije.
Izdelavo ocene tveganja na veterinarskem področju opravlja Nacionalni veterinarski inštitut.
Poslovnik poteka izdelave ocene tveganja in medsebojnega sodelovanja institucij opredeljuje Priloga I, ki je sestavni del te uredbe.

Naloge ministrstev in organov v sestavi v procesu obvladovanja tveganja na področju varnosti hrane oziroma živil so opredeljene z zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 110/02) in s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, veterinarstvo, zdravstveno varstvo rastlin, fitofarmacevtska sredstva, semenski material kmetijskih rastlin, ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, kmetijstvo, krmo in vodo.
Naloge ministrstev obsegajo naloge na področju spremljanja stanja in učinkovitosti ukrepov pri zagotavljanju varnosti hrane oziroma živil, priprave in sprejemanja predpisov in drugih ukrepov.
Poslovnik sodelovanja ministrstev in organov v sestavi na področju varnosti hrane oziroma živil je v Prilogi II, ki je sestavni del te uredbe.

Naloge inšpekcijskega nadzora v procesu obvladovanja tveganja na področju varnosti hrane oziroma živil so opredeljene s predpisi iz prvega odstavka prejšnjega člena ter predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
Naloge iz prejšnjega odstavka opravljajo organi v sestavi, pristojni za inšpekcijski nadzor, ki so preko medsebojnega sodelovanja in koordinacije povezani v sistem inšpekcijskega nadzora.
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je v skladu z zakonom o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99, 107/99, 31/00, 52/02 in 110/02) ter zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02), pristojen za inšpekcijski nadzor nad živili, pitno vodo, aditivi za živila, sestavo živil, ki lahko vpliva na biološko in energijsko vrednost živil, hranilnimi snovmi za obogatitev živil, izdelki ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili. Nadzor nad živili obsega tudi nadzor nad živili živalskega izvora v prometu na drobno ter pri pripravi jedi za javno prehrano ter nadzor nad ostanki fitofarmacevtskih sredstev v živilih rastlinskega izvora v proizvodnji (priprava, obdelava, predelava, dodelava, pakiranje) in prometu živil, vključno z uvozom. V skladu z zakonom o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 67/02) je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakona v okviru svojega področja dela.
Veterinarska uprava Republike Slovenije je v skladu z zakonom o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02) in zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, pristojna za inšpekcijski nadzor nad proizvodnjo živil živalskega izvora, ki obsega pridobivanje, pripravo, obdelavo, predelavo, dodelavo, embaliranje, preembaliranje in pakiranje živil, ki se odvija v registriranih proizvodnih obratih in promet z živili, ki obsega promet med registriranimi obrati, vključno s skladiščenjem in transportom, promet v zvezi z uvozom in izvozom, skladiščenje živil in promet na debelo, promet pošiljk surovega mesa, rib in drugih vodnih organizmov, ki niso predpakirane ter neposredno prodajo končnemu potrošniku neposredno iz registriranega obrata. V skladu z zakonom o veterinarstvu in zakonom o krmi (Uradni list RS, št. 13/02 in 110/02) izvaja tudi nadzor nad zdravstveno ustreznostjo krme. V okviru svojega področja dela je pristojna tudi za nadzor nad izvajanjem zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v skladu z zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01) pristojen za inšpekcijski nadzor nad prometom in uporabo teh sredstev v primarni kmetijski pridelavi in nadzor nad njihovimi ostanki v kmetijskih pridelkih do njihove oddaje na trg. V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01 in 52/02) in zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 58/02), je pristojen za nadzor nad rastlinami in rastlinskimi proizvodi, vključno s sortami, ki so gensko spremenjeni organizmi. Pristojen je tudi za nadzor nad kakovostjo krme, vključujoč uporabo gensko spremenjenih organizmov v krmi v skladu z zakonom o krmi. V okviru svojega področja dela je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.
Inšpektorat za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil je na podlagi zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 in 58/02) pristojen za inšpekcijski nadzor kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v pridelavi, predelavi, prometu, vključno z uvozom in izvozom in sicer nad načinom pridelave oziroma proizvodnje, sestavin in njihove vsebnosti, izpolnjevanja zahtev za doseganje in ohranjanje kakovosti, razvrščanjem in označevanjem. V okviru svojega področja dela je pristojen na podlagi zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili in zakona o kmetijstvu za nadzor nad splošnim označevanjem predpakiranih živil in uporabo aditivov v posameznih vrstah živil, ki se nanašata na kakovost živil. V okviru svojega področja dela je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo je v skladu z zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02) pristojen za inšpekcijski nadzor nad varstvom razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti v povezavi z zagotavljanjem pitne vode. V okviru svojega področja dela je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.
Sodelovanje organov, pristojnih za inšpekcijski nadzor na področju varnosti hrane oziroma živil v sistemu inšpekcijskega nadzora je opredeljeno v Prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.

Za zagotavljanje hitre izmenjave informacij o živilih in krmi, ki predstavljajo tveganje za zdravje potrošnika, deluje kot del sistema inšpekcijskega nadzora nacionalni sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (v nadaljnjem besedilu: SLO RASFF). V SLO RASFF se organi v sestavi, pristojni za inšpekcijski nadzor, vključujejo preko kontaktnih točk (v nadaljnjem besedilu: KT). Za delovanje posamezne KT v skladu s predpisanimi postopki je odgovoren predstojnik organa v sestavi. Predstojnik organa s sklepom imenuje pooblaščene osebe v KT in opredeli njihove odgovornosti in pristojnosti.
Nacionalni sistem hitrega obveščanja za živila in krmo se preko nacionalne kontaktne točke vključuje v EU sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (v nadaljnjem besedilu: EU RASFF).
Nacionalna kontaktna točka za EU RASFF deluje pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije.
Navodila za delovanje SLO RASFF in vključevanje v EU RASFF so opredeljena v Prilogi III.

Izmenjava informacij in mnenj je interaktivni proces, ki poteka med udeleženci procesa ocene tveganja, obvladovanja tveganja in drugimi zainteresiranimi.
Proces izmenjave informacij in mnenj z institucijami, vključenimi v proces ocene tveganja, je opredeljen v Prilogi I.
Proces izmenjave informacij in mnenj med ministrstvi je opredeljen v Prilogi II.
Proces izmenjave informacij in mnenj med inšpekcijskimi organi je opredeljen v Prilogi III.
Za zagotavljanje učinkovitosti, preglednosti in sledljivosti delovanja sistema inšpekcijskega nadzora in sistema hitrega obveščanja se izdela skupna računalniška aplikacija, ki zagotavlja podporo vseh postopkov v okviru sistema.
Proces izmenjave informacij in mnenj ministrstev in organov v sestavi z javnostjo oziroma s potrošniki poteka v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), z zakonom o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02) in zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 35/01 in 54/02).
Nosilci dejavnosti proizvodnje ali prometa živil, izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, oziroma krme morajo v primeru umika proizvoda, ki ni varen oziroma je zdravstveno neustrezen in se že nahaja pri končnih potrošnikih, potrošnike o tem obvestiti.
Način obveščanja potrošnikov in minimalni obseg podatkov v obvestilu je opredeljen v Prilogi IV, ki je sestavni del te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.