Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine Hotedršica – Tomažinov mlin (EŠD 9606).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, tehniških in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega in tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Nadstropna hiša v L tlorisni zasnovi z mlinom v kletnem delu iz srede 18. stoletja stoji ob breznu, kjer potok Hotenjka ponikne v požiralnik in poganja eno od nekdaj treh mlinskih koles.
Edinemu tovrstnemu delujočemu mlinu v Sloveniji dajejo posebno vrednost tri pogonska vodna kolesa, mlinski prenosni mehanizem in številne naprave ter pripomočki.

Spomenik obsega stavbni parceli št. 82 in 71, k.o. Hotedršica.
Meje spomenika in vplivnega območja so določene na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 z dne 27. 1. 2003 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, krajinskih, tehniških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh stavbnih in tehniških prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti značilnih ohranjenih tehniških delov opreme,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v bivalni del in mlin ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– ohranjanje gospodarske namembnosti in možno rabo v turistične namene,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih delov z dostopnostjo javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki predpisuje:
– varovanje krajinske zgradbe in ekoloških procesov trajnostnega gospodarjenja v kulturni krajini,
– prepoved postavljanja stavb trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno varstvenim soglasjem odobri pristojna enota zavoda.
Spomenik je zavarovan z namenom:
– trajne ohranitve kulturnih, etnoloških, krajinskih, tehniških in zgodovinskih vrednot,
– povečanja pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitve kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine na kraju samem, v tisku in drugih medijih,
– spodbude informacijskega, pedagoškega, predstavitvenega in znanstveno – raziskovalnega dela.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.