Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Motnik – Toplar domačije Motnik 13 (EŠD 12894).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti izjemen pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega, umetnostnega in arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Kozolec, nastal leta 1904, sestavlja šest oken oziroma “štantov“ in dvokapna streha, krita z opečnim zareznikom. Odlikujejo ga kakovostni tesarski detajli, med katerimi izstopata križna mreža na “brani“ in okrasje v obliki sončnih žarkov na njegovem zatrepu. Vrbanovčev toplar je eden izmed vrhuncev stavbnega oblikovanja in prepoznavni del kulturne krajine Tuhinjske doline.

Spomenik obsega severni del parcele št. 556/4, k.o. Motnik. Vplivno območje spomenika obsega parcelo št. 556/4, k.o. Motnik.
Meje spomenika in vplivnega območja so določene na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 z dne 28. 2. 2003 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje višinskih in tlorisnih gabaritov, izvirne gradbene substance ter značilnih in prepoznavnih delov,
– podrejanje vseh posegov v objekt in njegove robne površine, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– podrejanje rabe spomenika tradicionalni gospodarski dejavnosti – sušenju in spravilu kmetijskih orodij ter vozov,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih stavbnih delov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov začasnega ali trajnega značaja, vključno z nosilci reklam,
– izjemoma je mogoče spomenik zaradi njegove ohranitve in prezentacije prestaviti na drugo lokacijo.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki predpisuje trajnostno gospodarjenje v kulturni krajini.
Spomenik je zavarovan z namenom:
– trajne ohranitve kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot,
– ohranitve pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitve kulturnih vrednot in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbude znanstveno-raziskovalnega in učno-demonstracijskega dela.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na osnovi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.