Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine Zavratec – Kašča na domačiji pri Možinotu (EŠD 12281).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, naselbinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Kašča iz leta 1678 leži v okviru večje domačije pri Možinotu, Zavratec 12 v Zgornjem Zavratcu. Pomembni elementi oblikovanja kašče kot kamniti okenski in vratni okvirji, poslikave na fasadah, trocelična razporeditev prostorov s črno kuhinjo v nadstropju in obokana klet z dvema močnima zidanima stebroma, postavljajo kaščo med najkakovostnejša gospodarska poslopja Primorske.

Spomenik stoji na delu parcele št. 902/1 (del parcele obsega kaščo, ki s severnim delom meji na parcelo št. 860), k.o. Dole.
Meje spomenika so določene na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 z dne 7. 4. 2003 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, naselbinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vseh gradbenih posegov pri ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih spomeniških lastnosti stavbe kot celote in posameznih delov,
– omogočanje predstavitve celote in posamičnih zaščitenih del z dostopnostjo javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, naselbinske, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno – predstavitveno in znanstveno – raziskovalno delo.

Za vsako morebitno spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove sestavne dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.