Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 12. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99 in 117/00) na seji dne 29. 5. 2003 sprejel

V skladu spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Mestne občine Celje za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme zazidalni načrt Štore II – gospodarska cona, ki ga je pod št. 93/01-01 izdelala Vizura d.o.o. Celje. Sestavni del odloka sta tekstualni in grafični del projekta št. 93/01-01 (Vizura d.o.o. Celje) s soglasji.

Zazidalni načrt Štore II – gospodarska cona se nanaša na območje bivše Železarne Štore med železniško progo Celje–Maribor, Teharsko cesto, strugo Voglajne in lokalno cesto Lipa Štore- Svetina, ki je v večji meri že izgrajeno z industrijskimi objekti in podaja možnost sanacije obstoječe ter zasnovo sodobne gospodarske cone.

Opis meje geografsko
Ureditveno območje zazidalnega načrta omejuje na severu glavna železniška proga Celje-Maribor, na zahodu Teharska cesta, na jugu levi breg Voglajne in na vzhodu zahodni rob lokalne ceste Lipa Štore–Svetina.
Opis meje po parcelah
Severna meja poteka od točke križanja železniške proge Celje-Maribor s Teharsko cesto in poteka proti vzhodu ves čas po severnem robu telesa železniške proge parc. št. 1618/1 k.o. Teharje do lokalne ceste Lipa Štore–Svetina. Cesta Lipa Štore–Svetina s svojim zahodnim robom pomeni mejo zazidalnega načrta na vzhodni strani, ki pomeni istočasno tudi mejo med Mestno občino Celje in Občino Štore.
Južna meja zazidalnega načrta poteka po levem bregu Voglajne ob severnih robovih parcel 1470/6, 1470/5, dalje poteka po severnem robu obstoječe Smrečne ulice, oziroma javne poti (JP) številka 536300, ki je hkrati tudi meja z Občino Štore, nadalje poteka po južnem robu objektov Energetike Štore na levem bregu Voglajne. Dalje poteka južna meja po levem bregu Voglajne, oziroma ob severnih robovih parcel 1012, 1008, 1007, 1006, 1004, 1641/1, 999, 997, 996, 995, 654 vse k.o. Teharje in se zaključi ob južnem robu mostu preko Voglajne, ki predstavlja zahodni rob območja.
Tu se meja zazidalnega načrta obrne proti vzhodu, poteka ob južnem robu mostu na Teharski cesti preko Voglajne in ob južnem robu Teharske ceste parc. št. 640 k.o. Teharje ter se zaključi ob stiku z železniško progo Celje–Maribor.

Ureditveno območje zazidalnega načrta je v Celjskem prostorskem planu (Uradni list RS, št. 86/01) opredeljeno za različne gospodarske dejavnosti: proizvodne, obrtne, trgovske, servisne in druge dejavnosti.

Gospodarska cona je zasnovana kot mreža ureditvenih enot – šestih karejev. Le-ti so glede na namebnost in delno tudi lastništvo nanizani drug ob drugem ob glavni servisni cesti, ki poteka v smeri vzhod-zahod.
– kare 1
Velikost kareja znaša ca. 34.900 m2 in predstavlja še neizgrajeno zemljišče. Ureditveno območje kareja je ob notranjih dovoznih cestah razdeljeno v 4 manjša ureditvena območja možnih posegov, ki so opredeljena z maksimalnimi gradbenimi linijami. Površino manjših ureditvenih območij – karejev je mogoče izkoristiti za različne gospodarske dejavnosti ob obveznem upoštevanju predpisanih gradbenih linij ob glavni servisni cesti in železniškem koridorju. Po potrebi in glede na programe investitorjev je mogoče posamezne manjše kareje združiti ali deliti ob pogoju, da se ohranijo glavni prometni in komunalni koridorji in upoštevajo obvezne maksimalnegradbene linije ob njih;
– kare 2
Velikost kareja znaša ca. 127.200 m2. Območje je pretežno pozidano z industrijskimi objekti, ki so namenjeni jeklarski dejavnosti.
V okviru obstoječih objektov so mogoči vsi posegi v smislu sanacije obstoječega, izboljšanja tehnoloških postopkov in zmanjšanja škodljivih emisij v okolje, oziroma dotrajanosti obstoječih objektov. Za potrebe povečanja proizvodnje tovarne je na razpoložljivih lokacijah v okviru predvidenih maksimalnih gradbenih linij možna gradnja novih objektov različnih gospodarskih dejavnosti ob pogoju zagotovitve zadostnih manipulacijskih in parkirnih površin;
– kare 3
Velikost kareja znaša ca. 31.000 m2. Območje je delno pozidano, obstoječa namembnost je trgovska in tekstilno predelovalna. V okviru obstoječih objektov so mogoči vsi posegi v smislu izboljšanja tehnologije in zmanjšanja emisij v okolje. Za potrebe povečanja proizvodnje in posodobitve tovarne so v okviru razpoložljivih lokacij možne gradnje novih objektov za potrebe obstoječih dejavnosti oziroma drugih gospodarskih dejavnosti s pripadajočimi manipulacijskimi in parkirnimi površinami;
– kare 4
zajema površino 43.000 m2, v večji meri pozidano z objekti kovinsko-predelovalne industrije. V okviru obstoječih objektov so mogoči vsi posegi v smislu izboljšanja tehnologije in zmanjšanja emisij v okolje. Za potrebe povečanja proizvodnje in posodobitve tovarne so v okviru razpoložljivih lokacij možne gradnje novih objektov za potrebe obstoječih dejavnosti in drugih gospodarskih dejavnosti s pripadajočimi manipulacijskimi in parkirnimi površinami;
– kare 5
pokriva površino ca. 34.000 m2 z izgrajenimi objekti za oskrbo obstoječih objektov s plinom za ogravanje in tehnološke potrebe s komprimiranim zrakom in kisikom, sanitarno in tehnološko vodo ter električno energijo. Obstoječe objekte je mogoče rekonstruirati, jih dograditi ali jim po potrebi spremeniti namembnost v druge gospodarske dejavnosti, na še prostih lokacijah pa so v okviru gradbenih linij mogoče gradnje objektov različnih gospodarskih dejavnosti s pripadajočimi prometnimi in manipulacijskimi površinami.
Zemljišče na skrajnem JV delu zazidalnega načrta ob Voglajni je namenjeno pretakališču za male avtocisterne s pripadajočim pisarniškim objektom;
– kare 6
predstavlja komunalni, infrastrukturni, prometni in energetski koridor, ki obkroža in po osrednjem delu deli ter povezuje posamezne kareje v ureditvenem območju zazidalnega načrta.

Na celotnem ureditvenem območju je dopustno tudi združevanje in delitev posameznih karejev z upoštevanjem obveznih odmikov za zagotavljanje požarne stabilnosti območja in prometne ureditve. Dovoljene so rekonstrukcije obstoječih objektov zaradi spremembe namembnosti v skladu z opredeljeno namembnostjo območja in kot posledica tehnološkega razvoja, rušitve obstoječih objektov in gradnja nadomestnih ter gradnja novih objektov v okviru maksimalnih gradbenih linij ob upoštevanju pogojev oblikovanja.

Pri rekonstrukcijah, gradnji novih in prizidkov ter nadzidav obstoječih objektov je potrebno poiskati takšne urbanistične in arhitektonske rešitve, ki pomenijo izboljšanje arhitekture v območju.
Objekte znotraj predvidenih še nepozidanih karejev je mogoče zasnovati v poljubnih gabaritih s poudarkom na kvalitetnejšem oblikovanju fasad, ki mejijo na glavne prometnice. Odmiki med objekti morajo zagotoviti predpisane požarne odmike in zagotavljati varen umik zaposlenih. Nivoje zunanjih ureditev je potrebno prilagoditi višinam obstoječih in predvidenih cest in pogojem vodnogospodarskih usmeritev.

Osrednjo prometno žilo zazidalnega načrta predstavlja glavna servisna cesta, ki se na zahodni strani navezuje na Teharsko cesto, na vzhodni strani pa na lokalno cesto Lipa Štore-Svetina. Celotno cestno omrežje pa je zasnovano tako, da se z odcepi od glavne servisne ceste, ki jih predstavljata dovozni cesti »1« in »2« ter servisne ceste »1«, »2«, »3«, »4« in »5« napajajo oziroma navezujejo posamezni kareji oziroma rezervati.
Glavna servisna cesta je širine 6 do 6,50 m in jo enostransko obroblja hodnik za pešce širine 1,60 m. Dovozni cesti in servisne ceste so širine 6 m.
Parkirni prostori za osebna vozila bodo izvedeni s travnimi ploščami dimenzij 2,50 x 5 m. Povozne površine bodo obrobničene z betonskimi robniki 15/25 cm.
Meteorne vode in odpadne vode s povoznih in parkirnih površin morajo biti speljane v površinski odvodnik preko lovilcev olj in bencina.
Dostopi do objektov so možni z vseh strani.

Celotno območje bivše železarne Štore II je komunalno in energetsko urejeno. Možno je priključevanje na obstoječe omrežje skladno s pogoji tangiranih upravljavcev. Po potrebi je dovoljeno nadaljnje izgrajevanje komunalnega omrežja in rekonstrukcija obstoječega.
Elektrika
Prikjučitev na elektro omrežje je možno v skladu s pogoji upravljalca. Napajanje predvidenih objektov v novi poslovni coni – kare 1 z električno energijo bo možno iz nove transformatorske postaje TP Poslovna cona Teharje ali iz obstoječe TP na vzhodnem delu območja preko obstoječega elektrorazvodnega omrežja območja.
Vodovod
Obstoječi objekti so priključeni na obstoječe vodovodno omrežje, ki se napaja preko obstoječega priključka DN 100 mm in je priključen na osrednji vodovodni sistem Celja, ter zagotavlja pretok približno 8 l/s. Predvideni objekti v območju železarne Štore se bodo oskrbovali z vodo iz obstoječega priključka, ki pa ga bo v primeru povečane porabe odvzema vode potrebno povečati.
Za oskrbo objektov z vodo, ki so predvideni v kareju 1 pa je potrebno zgraditi vodovodno omrežje brez slepih vodov (krožni sistem). Vodovodno omrežje se bo priključilo na obstoječi javni vodovod PL DN 400 mm, ki poteka na severni strani Teharske ceste. Na cevovod se namestijo hidranti za potrebe požarne vode.
Kanalizacija
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je mešano. Na obravnavanem območju je potrebno izvesti ločen kanalizacijski sistem.
Meteorna kanalizacija
Obstoječa kanalizacija se ohrani kot meteorna, s pogojem, da se predhodno izločijo vse ostale fekalne odpadne vode. Vse padavinske vode iz povoznih in manipulacijskih površin, ki so onesnažene, je potrebno pred izpustom v vodotok očistiti v primerno dimenzioniranih lovilcih olj. Kolikor ne bo mogoče izvesti meteorni kolektor ob desnem bregu Voglajne je potrebno vse izpuste meteornih vod v Voglajno opremiti z nepovratnimi zasuni in črpališči.
Fekalna kanalizacija
Za potrebe odvoda fekalnih odplak je potrebno zgraditi novo fekalno kanalizacijo. Le-ta se bo priključevala na predviden rajonski zbiralec RZ 10 na katerega se priključuje kanalizacijsko omrežje Lipa.
Tehnološke odplake
je pred priključitvijo na kanalizacijo potrebno očistiti in nevtralizirati.
Plinovod
Priključitev na plinovodno omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca iz obstoječega internega plinovodnega omrežja. Za oskrbo objektov v kareju 1 je potrebno zgraditi nizkotlačni plinovod, ki se bo navezoval na predviden plinovod PE 160 mm (plinsko omrežje mesta Celja).
Telefonsko omrežje
Priključitev na telefonsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca. Predvideni objekti v kareju 1 se bodo priključili na novoizvedeno TK omrežje.
Železniško omrežje
Ureditveno območje zazidalnega načrta Štore II-gospodarska cona se nahaja na desni strani odseka železniške proge Celje-Maribor od km 529+700 do km 530+800. Za vsa dela pri križanju oziroma približevanju objektov in komunalnih vodov z železnico je potrebno izvajati pod nadzorom Sekcije SVTK. Oddaljenost komunalnih vodov od SVTK kablov mora biti pri križanju minimalno 0,5 m v zaščitni cevi pod železniškimi SVTK kabli, pri vzporednem poteku pa znaša obvezen odmik 1 m.
V primeru potreb bodočih uporabnikov prostora je mogoče izvesti izvlečni tir na osnovi pogojev upravljalca tirne mreže.

Obravnavano območje je ogroženo od visokih vod Voglajne, zalednih vod in padavinskih vod. Ob nastopu visokih voda Voglajne s povratno dobo 100 let je območje v celoti poplavljeno.
Za zagotovitev večje poplavne varnosti območja gospodarske cone Štore je potrebno izvesti protipoplavne ukrepe na Voglajni:
– potrebno je očistiti strugo mulja,
– potrebno je dvigniti energetske mostove, ki predstavljajo zajezbo vodotoka,
– potrebno je izvesti zemeljski nasip ali zid na desnem bregu Voglajne, geometrijo nasipov oziroma zidu je potrebno prilagoditi razpoložljivemu prostoru na terenu.
Za zagotovitev večje protipoplavne varnosti je potrebno tudi ustrezno urediti odvod zalednih vod. Potrebno je urediti zaledne jarke 1, 2 in 3 in urediti prepusta 1 in 2. Zaledne jarke je potrebno sprofilirati, oziroma prerez urediti v predvideno trapezno obliko in primerno izvesti naklon dna jarkov.
Prepust 1 je zadostnega premera (DN 1000 mm) in prevaja pričakovane količine vode. Potrebno je čiščenje usedlin. Trasno se prepust zamakne proti severu, tako da se sprosti parcela.
Prepust 2 je premera DN 1500 mm, vendar pa pri visokih vodah Voglajne ne predvaja pričakovanih količin.
Možnih je več rešitev:
– zamenjava obstoječih cevi s cevmi premera 2000 mm,
– izgradnja dodatne cevi premera 1500 mm ob obstoječem prepustu,
– izgradnja kanala premera 1500 mm na lokaciji v bližini Godčevega mostu, kjer je bistveno krajša trasa priključitve k Voglajni.
Sistem kanalizacije je ločen. Odvajanje padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z določili 92. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinske vode z urbanih površin (travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki...). Padavinske vode, ki so onesnažene, je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik, očistiti v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj.
Za meteorno kanalizacijo se uporabijo obstoječa kanalizacija (po predhodni preverbi o stanju cevi) s predhodno izločitvijo vseh fekalnih odpadnih vod.
Za fekalne odpadne vode je potrebno izvesti novo fekalno kanalizacijo, ki bo imela svoj iztok v predviden rajonski zbiralnik RZ-10.
Tehnološke odpadne vode je pred iztokom v površinski odvodnik, potrebno očistiti in nevtralizirati do take mere, da bodo zadoščale normativom, ki so določeni s posameznimi uredbami.
Skladno s 14. in 37. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) mora biti gradnja vseh objektov razen tistih, ki jih 37. člen posebej navaja, odmaknjena najmanj 5 m od zgornjega roba brežine Voglanje, oziroma od predvidenih vodnogospodarskih ureditev (od spodnjega roba nasipa na zračni strani, od zidu...).
Skladišča nevarnih snovi, skladiščenje odpadnih olj in nevarnih odpadkov morajo biti načrtovana in izvedena v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
Začasno skladiščenje odpadnih olj mora biti urejeno v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98 in 50/01).
Pri posegih v prostor je treba upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 56/99, 31/00 – popr., 22/00 in 67/02).

Dodatno onesnaževanje zraka ni dopustno. Pred implementacijo novih emisijskih virov morajo onesnaževalci sanirati vse vire onesnaževanja zraka, kjer prihaja do preseganj mejnih emisijskih koncentracij. Še posebej to velja za vse vire emisij v prahu, ki mora imeti prioriteto pri sanacijskih ukrepih. V prizadevanjih za zmanjšanje emisij prahu je potrebno sanirati vse vire emisij prahu in ne samo tiste, ki so omejeni s trenutno veljavno zakonodajo s področja emisij škodljivih snovi v zrak.
Viri, ki jih je potrebno sanirati so:
– emisije iz dimnikov in drugih definiranih izpustov – strešnih izpustov, prezračevalnih naprav, ventilacijskih odprtin (urejeno z zakonodajo o emisijah snovi v zrak),
– »fugitivne« emisije iz nedifiniranih izpustov iz proizvodnje hal (špranje, razpoke, okna, vrata),
– emisije prahu, ki se pojavljajo zaradi resuspenzije prašnih delcev s kupov različnih sipkih materialov (odpadki in surovine), ki se skladiščijo na prostem.
Omejevanje emisij prahu v večjem obsegu, kot je to predpisano z zakonodajo, narekuje preobremenjenost okolja s težkimi kovinami v tleh, eden izmed virov težkih kovin v tleh pa so prašne usedline.
Zmanjšanje emisij prahu bo imelo dvojen pozitivni učinek: zmanjšale se bodo emisije koncentracije prašnih usedlin in težkih kovin v prašnih usedlinah, zelo verjetno pa je tudi, da se bo zaradi manjših emisij prahu zmanjšalo tudi obremenjevanje okolja z vonji.
Zaradi sinergističnega delovanja polutantov je potrebno poleg emisij prahu maksimalno omejevati tudi druge emisije iz tehnoloških procesov ali kurilnih naprav. Pri kurilnih napravah je potreben prehod iz trdnih na tekoča in plinasta goriva, pri čemer se smatra uporaba zemeljskega plina kot okoljsko najbolj primerna izbira.
Za vsak nov ali rekonstruiran objekt mora biti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor izvedena presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Če za poseg v prostor okoljevarstveno soglasje ni potrebno, mora biti za tak poseg izdelana strokovna ocena emisije v zrak ter predvideni ukrepi za njihovo zmanjševanje.

Dodatno obremenjevanje okolja s hrupom ni dopustno. Pred implementacijo novih virov hrupa morajo onesnaževalci sanirati vse tiste obstoječe vire hrupa, ki presegajo mejne emisijske ravni hrupa za IV. območje življenjskega okolja. Sanacija mora biti izvedena tako, da na meji IV, to je industrijskega območja, hrup ne bo višji, kot je predpisano za območja, ki mejijo na obravnavano industrijsko območje.
Za vsak nov ali rekonstruiran objekt mora biti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor izvedena presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Če za poseg v prostor soglasje ni potrebno, mora biti za tak poseg izdelana strokovna ocena obremenitve okolja s hrupom, kot posledica uporabe ali obratovanja vira hrupa in predvideni ukrepi za njihovo zmanjševanje.

V Voglajno je dovoljeno spuščati samo padavinske odpadne vode in ustrezno prečiščene tehnološke odpadne vode. Odtoki padavinskih odpadnih vod iz utrjenih površin morajo biti opremljeni s peskolovi in napravami za ločevanje olja in vode. Vse odtoke iz utrjenih površin, ki s tovrstnimi napravami še niso opremljeni, je potrebno ustrezno sanirati. Implementacija novih utrjenih površin pred sanacijo starih ni dopustna.
Tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v Voglajno očiščene do stopnje, da njihova kakovost ustreza zahtevam za izpust v vodotok. Vsi izpusti tehnoloških odpadnih vod, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo biti ustrezno sanirani. Izpust novih tehnoloških odpadnih vod v Voglajno pred sanacijo starih ni dopusten.
Sanitarne odpadne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijo, ki mora biti priključena na čistilno napravo za komunalne odpadne vode. Povečevanje količine sanitarnih odpadnih vod pred izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema ni dopustno. Količina sanitarnih odpadnih vod se lahko poveča le pod pogojem, da so obstoječe sanitarne odpadne vode speljane v javno kanalizacijo. V javno kanalizacijo so lahko speljane tudi tehnološke odpadne vode, če so očiščene do stopnje, kot je to predpisano za izpust v kanalizacijo.
Za vsak nov ali rekonstruiran objekt mora biti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor izvedena presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Če za poseg v prostor okoljevarstveno soglasje ni potrebno, mora biti za tak poseg izdelana strokovna ocena emisije snovi in toplote v kanalizacijo ali neposredno v vode ter predvideni ukrepi za njeno zmanjšanje in ravnanje z odpadno vodo.

V primeru, da bodo pri posegih v prostor potrebni izkopi in bo pri tem nastala odpadna zemljina ali drugi izkopani materiali, je potrebno vse izkopane materiale predhodno analizirati in na osnovi rezultatov analiz določiti kakšne so možnosti ravnanja s temi materiali. Izkopani material se lahko kot zasipni material brez predhodnih analiz uporabi le na obravnavanem območju.
Za vsak nov ali rekonstruiran objekt mora biti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor izvedena presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Če za poseg v prostor okoljevarstveno soglasje ni potrebno, mora biti za tak poseg izdelana strokovna ocena o vrstah in količini odpadkov, ki se predelujejo ali odstranjujejo ter predvidenih načinih ravnanja z odpadki in okoljevarstvenih ukrepih.

Način zbiranja in odvoz odpadkov bo skladen z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki Mestne občine Celje. Posode za odpadke je potrebno postaviti na ekološko tehnično ustrezen prostor.
Gradbene odpadke zaradi rekonstrukcije in rušenja objektov je potrebno deponirati skladno s pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03).

Zazidalni načrt je mogoče izvajati etapno glede na potrebe posameznih investitorjev po realizaciji svojih razvojnih načrtov in glede na predhodno izvedeno komunalno in prometno infrastrukturo.
Posamezne etape izgradnje pa se morajo izvesti kot celota z vso potrebno komunalno in prometno infrastrukturo, ki pa mora zagotavljati normalno funkcioniranje celotnega ureditvenega območja ne glede na obseg posamezne faze.

Meje gradbenih parcel niso eksplicitno definirane, natančneje bodo določene v posameznih postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja posameznih uporabnikov. Opredeljene so glede na obstoječe lastništvo objektov in zemljišč, servisne ceste in skupne parkirne površine pa morajo ostati v skupni lasti oziroma uporabi vseh uporabnikov zemljišč in objektov.

Zazidalni načrt v grafični prilogi »urbanistično-arhitektonska situacija« določa maksimalne tlorisne gabarite objektov in višinske opredelitve. Kot tolerance so dovoljene smiselne spremembe dimenzij objektov glede na potrebe tehnoloških postopkov posameznih investitorjev in ob pogoju, da spremembe gabaritov (tlorisnih in višinskih) objektov ne bodo ovirale kasnejše realizacije zazidalnega načrta. Glede na nova lastniška razmerja so kot tolerance mogoče tudi spremembe meja gradbenih parcel z upoštevanjem dejstva, da morajo biti v mejah gradbenih parcel zagotovljene zadostne površine za manipulacijo in parkiranje.
Kot tolerance so mogoče tudi spremembe namembnosti v zazidalnem načrtu predlaganih dejavnosti, vendar le ob pogoju, da le-ta ne bo presegala dovoljenih emisij v okolje ter spremembe tras komunalne infrastrukture z upoštevanjem, da so le-te usklajene z upravljavci posameznih vodov. Pri prometni ureditvi so kot tolerance mogoča le tista odstopanja, ki ne spreminjajo osnovnega koncepta urejanja območja.

Z dnem uveljavitve tega zazidalnega načrta preneha veljavnost odloka o zazidalnem načrtu Železarna Štore II, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 30/68.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojene inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.