Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00 – ZPDZC), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 20. in 73. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS, 70/00 in 51/02) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo in 5/03) je Občinski svet občine Krško na 7. seji dne 29. 5. 2003 sprejel

S tem odlokom Občina Krško (v nadaljevanju: ustanovitelj) uskladi delovanje javnega zavoda Valvasorjeva knjižnica Krško (v nadaljevanje: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljico in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Občina Krško. Ustanoviteljske pravice in obveznosti do zavoda izvaja Občinski svet občine Krško.

Zavod je pravni naslednik Valvasorjeve knjižnice Krško, s sedežem v Krškem, Cesta krških žrtev 26, katerega ustanovitelj je Občina Krško.
Zavod je ustanovljen za opravljanje javne službe na področju knjižnične dejavnosti.

Ime zavoda je Valvasorjeva knjižnica Krško.
Sedež zavoda je v Krškem, Cesta krških žrtev 26.
Zavod je pravna oseba in odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Krškem, št. vložka 1/02582/00.

Zavod ima in uporablja okrogli pečat premera 33 mm, v katerem je oblika grba Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Valvasorjeva knjižnica Krško.
Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega ostavka tega člena.
Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, društvom, občanom in uporabnikom.
Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije.
Zavod uporablja tudi posebne pečate za označevanje pripadnosti gradiva.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.

Zavod je ustanovljen in organiziran kot splošna knjižnica za območje Občine Krško. Zavod lahko opravlja posebne naloge za širše območje kot osrednja območna splošna knjižnica na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo.

Zavod organizira v zainteresiranih večjih krajih na območju Občine Krško svoja stalna izposojevališča.

Delo zavoda je javno. Javnost dela zavod zagotavlja z obveščanjem o svojem delu, z informacijami o dopolnjevanju knjižničnega gradiva ter s poročili o dejavnosti in opravljenem delu.

S svojo organiziranostjo in delom se zavod povezuje in deluje v enotnem knjižnično informacijskem sistemu.
Enotnost knjižnično informacijskega sistema zavod zagotavlja zlasti:
– z matično dejavnostjo,
– z enotno strokovno obdelavo gradiva,
– z enotnim načinom zbiranja in obdelave informacij in podatkov,
– z enotnim vodenjem katalogov in druge dokumentacije knjižničnega gradiva,
– z razvijanjem medknjižnične izposoje knjižničnega gradiva in
– s polnopravnim članstvom v sistemu Cobiss.

V sklopu matične dejavnosti zavod razvija strokovnost in organiziranost knjižnične dejavnosti, skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev knjižnice in drugih, ki urejajo in posedujejo knjižnično gradivo in usmerja knjižnično gradivo, ki ga knjižnice izločajo.

Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.

Knjižnična dejavnost kot javna služba zajema:
– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
– zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva za območje, ki ga pokriva,
– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
– informacijsko opismenjevanje,
– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik in
– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:
– pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema in
– dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.
Zavod tudi:
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zagotavlja dostopnost in uporabo javnih gradiv oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane z njegovo dejavnostjo,
– zagotavlja storitve za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami,
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– nudi strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojega območja in
– se lahko povezuje v zveze in strokovna združenja.

Zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe.

Dejavnost zavoda v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti glasi:
– 92.511 dejavnost knjižnic
– 92.522 varstvo kulturne dediščine
– 92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve
– 74.852 fotokopiranje in drugo razmnoževanje
– 74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov
– 72.400 omrežne podatkovne storitve
– 22.110 izdajanje knjig
– 22.130 izdajanje revij in periodike
– 22.150 drugo založništvo
– 22.230 knjigoveštvo
– 52.471 dejavnost knjigarn
– 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
– 80.422 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
– 91.330 dejavnost drugih članskih organizacij
– 92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje.
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.

Zavod zbira vse vrste knjižničnega gradiva: objavljene tiske, zvočne, elektronske ali kako drugače tehnično izdelane zapise, ki so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja.
Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo, namenjeno potrebam iz prejšnjega odstavka.

Organa zavoda sta:
– direktor in
– svet zavoda.

Direktor zavoda organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda. Je poslovni in programski direktor. Predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Direktorja zavoda imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa in predhodnega soglasja ustanovitelja ter mnenja strokovnih delavcev zavoda. Strokovni delavci zavoda o mnenju glasujejo tajno.
Svet zavoda si mora pridobiti soglasje in mnenja le za tistega kandidata ali kandidatko, ki izpolnjuje pogoje in ki ga svet sam predlaga za imenovanje.
Če ustanovitelj ne da soglasja in strokovni delavci ne dajo mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila, se šteje, da sta soglasje in mnenje pozitivna.
Ko svet pridobi soglasje in mnenje, imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
Mandat direktorja traja pet let.

Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec, ki ga s splošnim pooblastilom pooblasti direktor.

Naloge direktorja so:
– organizira delo zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema finančni načrt,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
– poroča ustanoviteljici in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delo zavoda
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima in
– druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme, enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obveščati svet zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek strokovnega dela.
Direktor je samostojen pri opravljanju poslov s svojega delovnega področja.
Direktor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba družboslovne smeri,
– opravljen bibliotekarski strokovni izpit,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– znanje enega svetovnega jezika,
Kandidat mora predložiti program dela in razvoja zavoda.

Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, to je za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja zavoda, izvaja svet zavoda, ki sklene z njim pogodbo o zaposlitvi.

Direktor je lahko razrešen pred potekom roka, za katerega je imenovan. K razrešitvi direktorja daje soglasje ustanovitelj.
Svet zavoda razreši direktorja:
– če direktor sam zahteva razrešitev,
– če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno mesto po samem zakonu,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo, ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Svet zavoda mora pred sprejemom odločitve o razrešitvi, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev knjižnice, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Zoper odločitev o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določen postopek in da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev iz 22. člena.
Zahteva za sodno varstvo se vloži v 15 dneh po prejemu odločitve o razrešitvi pri pristojnem sodišču.

Svet zavoda ima šest članov, od tega so:
– trije člani predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev, imenuje ustanovitelj,
– dva predstavnika delavcev knjižnice, pri čemer je najmanj eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, eden pa izmed strokovnih delavcev,
– en predstavnik uporabnikov, ki ga na predlog Kulturniške zbornice Slovenije imenuje ustanovitelj.

Prvo konstitutivno sejo skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju članov in izvolitvi predstavnikov delavcev.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Svetu zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Mandat članov sveta traja 5 let in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neupravičeno ne udeleži seje trikrat zaporedoma,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata sveta imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj na predlog direktorja ali sveta zavoda.

Svet zavoda ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– imenuje direktorja zavoda in sklepa z njim pogodbo o zaposlitvi,
– daje soglasje k programu razreševanja presežnih delavcev knjižnice,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
Način dela sveta določa poslovnik o delu sveta zavoda, ki ga na predlog direktorja sprejme svet zavoda.

Zavod upravlja z:
– delom objekta Kapucinskega samostana v Krškem, Cesta krških žrtev 26, last Rimokatoliškega samostana kapucinov, ki ga ima Občina Krško v dolgoročnem najemu (št. stavbne parcele *91, k.o. Krško, ZKV 137), v izmeri 1155 m2,
– delom objekta na Ljubljanski cesti 7 v Kostanjevici, v izmeri 250 m2,
– lokalom na Cesti 4. julija 59 v Krškem, v izmeri 40 m2.

Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna,
– iz sredstev pridobljenih na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov,
– s članarino, zamudnino in drugimi nadomestili,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z oddajanjem prostorov za namene razstav, seminarjev, srečanj,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

Sredstva za izvajanje javne službe zagotavlja ustanovitelj na podlagi pogodbe ter na osnovi programa dela in finančnega načrta zavoda, pripravljenih skladno s pogoji iz 36. člen zakona o knjižničarstvu, h katerima je ustanovitelj podal soglasje.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki je nastal iz proračunskih sredstev, se prenese v finančni načrt za naslednje leto za isti namen, za katerega so bila sredstva nakazana.
Del presežkov prihodkov nad odhodki, ki ga zavod ustvari z lastno dejavnostjo, lahko s soglasjem ustanovitelja uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev knjižnice.
Upravičeni primanjkljaj, izkazan v zaključnem računu zavoda na področju izvajanja javne službe, ki ga ugotovi ustanovitelj na osnovi analize stanja, ki jo pripravi direktor, krije ustanovitelj iz proračuna tekočega leta.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.

S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavlja iz proračuna ustanovitelja za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Svet zavoda je v skladu s tem odlokom potrebno konstituirati v 3 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka. Do izvolitve novega sveta v skladu s tem odlokom opravlja naloge sveta dosedanji svet.

Direktorica nadaljuje z delom do konca mandata.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Valvasorjeva knjižnica Krško, p. o. (Uradni list RS, št. 35/92 in 34/97) ter statut javnega zavoda Valvasorjeve knjižnice Krško, ki ga je sprejel Svet Valvasorjeve knjižnice 21. 10. 1997.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.