Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 20. in 73. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) ter 16. člena statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 31/99 in 28/01) in 16. člena statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 35/99 in 55/01) sta Občinska sveta občine Rogaška Slatina na 5. redni seji dne 23. 4. 2003 in Občinski svet občine Rogatec na 5. redni seji dne 3. 6. 2003 sprejela
O D L O K
o ustanovitvi JZ Knjižnica Rogaška Slatina
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom Občina Rogaška Slatina s sedežem Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina in Občina Rogatec s sedežem Ceste 11, Rogatec (v nadaljevanju: ustanovitelja) ustanavljata za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec splošno Knjižnico Rogaška Slatina (v nadaljevanju: knjižnica).
2. člen
S tem odlokom se ureja status javnega zavoda, razmerja med ustanovitelji, ustanovitelji in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
II. STATUSNE DOLOČBE
3. člen
Ime javnega zavoda je: Knjižnica Rogaška Slatina.
Sedež knjižnice je: Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina.
Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljev.
Knjižnica se ustanovi kot javni zavod.
Knjižnica se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju in v razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica.
4. člen
Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določata zakon o knjižničarstvu in ta odlok.
Knjižnica je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
5. člen
Knjižnico zastopa in predstavlja direktor brez omejitev.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec knjižnice, ki ga pooblasti direktor.
III. DEJAVNOSTI KNJIŽNICE
6. člen
Dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo so:
O 92.511 dejavnost knjižnic,
DE 22.110 izdajanje knjig,
DE 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa,
DE 22.150 drugo založništvo,
G 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
G 52.500 trgovina na drobno z rabljenim blagom,
G 52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
K 74.852 fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
K 74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
K 72.400 omrežne podatkovne storitve,
K 73.202 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
M 80.420 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
N 91.330 dejavnost drugih članskih organizacij,
N 92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
O 92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve.
V okviru te dejavnosti knjižnica:
– zbira, obdeluje in hrani ter posreduje knjižnično gradivo,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge in podatkovne zbirke,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– informacijsko opismenjuje,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– zbira, obdeluje in posreduje domoznansko gradivo,
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki.
7. člen
Knjižnica se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.
Soglasje k včlanitvi v zvezo in druga strokovna združenja poda občina ustanoviteljica.
IV. ORGANI KNJIŽNICE
8. člen
Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet knjižnice.
Svet knjižnice opravlja naloge strokovnega sveta in sveta knjižnice.
9. člen
Knjižnico vodi direktor, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Direktorja imenuje svet knjižnice z večino glasov vseh članov na podlagi javnega razpisa in s soglasjem ustanoviteljic ter z mnenjem strokovnih delavcev.
Svet knjižnice si mora pridobiti soglasje le za tistega kandidata ali kandidatko, ki izpolnjuje pogoje in ki ga svet sam predlaga v imenovanje.
Če občini ustanoviteljici ne dasta soglasja v 60 dneh od prejema zaprosila, se šteje, da je soglasje dano.
Ko svet pridobi soglasje, imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
10. člen
Pristojnosti direktorja so:
– zastopa in predstavlja zavod,
– svetu zavoda najmanj enkrat letno predloži poročilo o rezultatih poslovanja,
– odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda,
– pripravlja program razvoja zavoda,
– pripravlja predlog letnega načrta zavoda,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,
– pripravlja predlog sistemizacije delovnih mest,
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem odlokom, statutom zavoda in drugimi predpisi.
11. člen
Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata, če:
– v rokih, ki so določeni z zakonom in tem aktom ne uskladi internih aktov,
– če ne ravna s sredstvi v skladu s finančnim načrtom in programom dela,
– če sam zahteva razrešitev,
– na predlog inšpektorja.
Direktorja razreši svet knjižnice v soglasju z občinama ustanoviteljicama, pridobi pa si tudi mnenje strokovnih delavcev. Svet knjižnice razreši direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
12. člen
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet knjižnice, če:
– direktorju predčasno poteče mandat,
– če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan za direktorja.
Vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje svet izmed strokovnih delavcev knjižnice ali izmed prijavljenih kandidatov.
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.
13. člen
Za direktorja knjižnice je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje:
– visoko izobrazbo ustrezne smeri,
– opravljen izpit iz bibliotekarske stroke,
– 5 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,
– 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v knjižnični dejavnosti.
Za direktorja knjižnice je lahko imenovan tudi, kdor ima:
– višjo izobrazbo ustrezne smeri,
– opravljen izpit iz bibliotekarske stroke,
– 15 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,
– 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v knjižnični dejavnosti.
14. člen
Knjižnico upravlja svet knjižnice. Mandat članov sveta traja pet let in začne teči z dnem konstituiranja sveta knjižnice.
Svet knjižnice ima šest članov, sestavljajo pa ga:
– štirje predstavniki ustanoviteljev,
– en predstavnik delavcev,
– en predstavnik uporabnikov.
Predstavnike ustanoviteljic imenujeta občinska sveta ustanoviteljic, in sicer:
– tri predstavnike Občinski svet občine Rogaška Slatina,
– enega predstavnika Občinski svet občine Rogatec.
Predstavnika delavcev knjižnice izvolijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah, ki jih podrobneje ureja statut knjižnice.
Predstavnika uporabnikov izmenično imenujeta občinska sveta občin ustanoviteljic na predlog direktorja knjižnice izmed aktivnih članov knjižnice.
Prvega predstavnika uporabnikov ob konstituiranju sveta knjižnice imenuje Občinski svet občine Rogaška Slatina.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
15. člen
Svet knjižnice:
– sprejme statut knjižnice in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v statutu,
– sprejme triletni razvojni načrt na podlagi normativov za načrtovanje in razvoj splošnih knjižnic,
– sprejme letni program dela, finančni načrt, zaključni račun,
– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice,
– razpisuje in imenuje direktorja knjižnice,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev knjižnice,
– odloča o ugovorih in pritožba delavcev knjižnice kot drugostopenjski organ,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom, statutom in drugimi predpisi, ki zadevajo poslovanje knjižnice.
Statut sprejme svet knjižnice z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
V. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO
16. člen
Sredstva za izvajanje javne službe knjižice so zagotovljena:
– iz proračunskih sredstev občin ustanoviteljic in države,
– s plačili uporabnikov za storitve,
– s prodajo blaga in storitev drugim uporabnikom,
– z donacijami, prispevki sponzorjev in darili,
– iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
Premoženje, s katerim upravlja knjižnica in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je last ustanoviteljic.
Knjižnica je dolžna uporabljati in upravljati premoženje ustanoviteljic s skrbnostjo dobrega gospodarja.
17. člen
Sredstva za izvajanje javne službe, ki jih zagotavljata ustanovitelja iz proračuna pokrivajo finančna sredstva za plače, materialne stroške za delo ter za nakup in vzdrževanje prostorov in opreme v skladu s prvim odstavkom 53. člena zakona o knjižničarstvu.
18. člen
Ustanoviteljici zagotavljata sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah.
Z odlokom o proračunu občine ustanovitelja določita letno višino sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda na podlagi programa dela in finančnega načrta zavoda, h katerima sta ustanovitelja predhodno podala soglasje. Sredstva za izvajanje knjižnične dejavnosti, ki jih zagotavljata ustanovitelja iz proračuna, pokrivajo stroške za plače, materialne stroške za delo in za nakup knjižničnega gradiva.
Za opravljanje dejavnosti zavoda, ki se zaradi specifike zagotavljajo na enem mestu in služijo potrebam obeh občin, zagotavljata ustanoviteljici potrebna sredstva v deležih, določenih v delitvenem sporazumu, in sicer za tisti del dejavnosti, za katerega ustanovitelja nesporno ugotovita skupen interes. Ustanovitelja ugotavljata skupen interes za vsako vlaganje oziroma investicijo posebej ter glede na izkazan interes in določila delitvenega sporazuma določata sofinancerske deleže.
VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
19. člen
Knjižnica samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Knjižnica ločeno izkazuje prihodke in odhodke po posameznih ustanoviteljicah in ločeno po organizacijskih enotah in ločeno od tržne dejavnosti.
Presežke prihodkov nad odhodki nameni za opravljanje svoje dejavnosti in za njen razvoj. Presežke prihodkov nad odhodki razporedi svet knjižnice na predlog direktorja.
Del presežkov prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica ustvari na trgu, lahko s soglasjem ustanoviteljic uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev knjižnice.
Če odhodki presegajo prihodke pri izvajanju javne službe, krijejo primanjkljaj ustanoviteljice sorazmerno z ustanoviteljskim deležem na osnovi analize stanja, ki jo pripravi direktor in vsebuje izpolnjevanje obveznosti ustanoviteljic ter porabo sredstev.
Če je primanjkljaj nastal zaradi preveč izplačanih plač, krije knjižnica primanjkljaj iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem plač.
VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN KNJIŽNICE
20. člen
Ustanoviteljici imata do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljajta skladnost programov dela, finančnih načrtov in razvojnih načrtov s plani ustanoviteljic,
– spremljata skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti,
– odločata o statusnih spremembah,
– zagotavljata sredstva za njeno delo in druge vrste pomoči, ki nimajo materialnega značaja,
– dajeta soglasje k triletnemu razvojnemu načrtu, letnemu programu dela in finančnemu načrtu,
– opravljata druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Kolikor ustanovitelja v 60 dneh od podanih predlogov ne podata soglasja k aktom iz pete alinee tega člena, se šteje, da je dano.
21. člen
V primeru, da posamezna ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti, mora knjižnica obvestiti drugo ustanoviteljico in ministrstvo, pristojno za kulturo.
22. člen
Knjižnica je dolžna ustanoviteljicam vsako leto poročati o poslovanju knjižnice in posredovati druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje ustanoviteljske funkcije.
VIII. VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI
23. člen
Direktor in drugi delavci knjižnice morajo varovati listine in podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Za poslovno tajnost se štejejo:
– podatki in dokumenti, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih direktor v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih v zavodu kot zaupno sporoči pristojni organ ali organizacija.
IX. NADZOR
24. člen
Nadzor nad opravljanjem osnovne dejavnosti v zavodu, upravljanjem z nepremičninami ter izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo organizacijo, financiranje in namensko porabo sredstev, izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za kulturo in ustanovitelja preko pristojnih organov.
Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda s področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institucije družbenega nadzora, določene z zakonom.
X. SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE
25. člen
Knjižnica ureja s statutom:
– organizacijo zavoda,
– organe upravljanja in njihove pristojnosti,
– način odločanja organov in druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in tem odlokom,
– knjižnica ima tudi druge splošne akte, če tako določa zakon ali drug predpis.
Splošne akte sprejema svet knjižnice ali direktor. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov se določi s statutom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Delež sredstev, ki jih posamezen ustanovitelj daje knjižnici dana v upravljanje, se v odstotkih določi na podlagi podatkov iz delitvene bilance javnega zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina, vendar najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Svet knjižnice je v skladu s tem odlokom potrebno konstituirati v 3 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka.
27. člen
Dosedanji vodja knjižnice opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja. Razpis za to delovno mesto se opravi na način in po postopku, določenim z zakonom in tem odlokom.
28. člen
Vršilec dolžnosti direktorja je dolžan opraviti vse potrebno, da v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet knjižnice.
29. člen
JZ Knjižnica Rogaška Slatina je pravni naslednik izposojevalnic Rogaška Slatina in Rogatec matične knjižnice Šmarje pri Jelšah, ki je organizacijska enota v sestavi javnega zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina, ki je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. 1-262-00 in prevzame vse pravice in obveznosti dosedanje izposojevalnic matične knjižnice na območju občin Rogaška Slatina in Rogatec.
30. člen
Po dokončni reorganizaciji knjižnične dejavnosti na področju občin, ki so sprejele odlok o ustanovitvi JZ Ljudska univerza Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 61/01) se temu primerno in v skladu z zakonom o knjižničarstvu spremeni navedeni odlok.
31. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 06202-005-03/2003
Rogaška Slatina, dne 23. aprila 2003.
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l. r.
Župan
Občine Rogatec
Martin Mikolič l. r.
