Na podlagi tretjega odstavka 52. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odl. US, 33/00 odl. US, 87/01, 47/02 in 67/02 – popravek) in drugega odstavka 6. člena zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 108/02 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za obrambo

Ta pravilnik določa organizacijo in način izvrševanja pravice do religiozne duhovne oskrbe vojaških oseb in civilnih oseb, ki delajo v Slovenski vojski (v nadaljnjem besedilu: civilne osebe).

Vojaške in civilne osebe imajo med vojaško službo oziroma delom v vojski pravico do nemotenega izpovedovanja svoje vere v skladu z zakonom in pravili službe v Slovenski vojski.

(1) Religiozno duhovno oskrbo v Slovenski vojski organizira Vojaški vikariat Generalštaba Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: vojaški vikariat). Vojaški vikariat vodi vojaški vikar.
(2) Formacija vojaškega vikariata se popolnjuje z vojaškimi uslužbenci z nazivom vojaški vikar, namestnik vojaškega vikarja, pomočnik vojaškega vikarja, vojaški kaplan ali pastoralni asistent v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje v Slovenski vojski.

(1) Vojaški vikariat skrbi, da je vojaškim in civilnim osebam različnih veroizpovedi med vojaško službo oziroma delom v vojski zagotovljena religiozna duhovna oskrba.
(2) Vojaški vikariat skrbi za religiozno duhovno oskrbo vojaškim in civilnim osebam v miru, v izrednem stanju in v vojni, na vojaških vajah in na misijah v drugih državah, v skladu s predpisi in mednarodnimi pogodbami ter načrti dela poveljstev, enot in zavodov.
(3) Osebje vojaškega vikariata mora biti na razpolago vojaškim in civilnim osebam za pogovor, nasvet in podporo. Osebje vojaškega vikariata organizira in vodi bogoslužne obrede in shode za vojaške in civilne osebe njim lastne veroizpovedi, za vojaške in civilne osebe drugih veroizpovedi jih organizira in nanje povabi duhovnike ustrezne veroizpovedi. Pri organiziranju religiozne duhovne oskrbe mora biti zagotovljen enakopravni položaj verskih skupnosti ter vojaških in civilnih oseb, ne glede na njihovo vero.
(4) V primeru izrednih dogodkov kot so nesreče, samomori, bolezen ali smrt pripadnika Slovenske vojske, lahko poveljujoči vključi osebje vojaškega vikariata v aktivnosti za odpravo posledic izrednega dogodka ali pomoč prizadetim, če to želi vojaška ali civilna oseba oziroma njeni svojci.

Poveljujoči v Slovenski vojski so pri uresničevanju pravice do religiozne duhovne oskrbe dolžni:
– po dogovoru z vojaškim vikariatom in vodstvi verskih skupnosti omogočiti razgovore ali predavanja z versko vsebino za vojaške in civilne osebe, ki to želijo, tako da to ne moti dela poveljstva, enote ali zavoda ter za to določiti ustrezne prostore;
– v sodelovanju z vojaškim duhovnikom določiti čas, prostorske in druge možnosti za bogoslužje in pogovor;
– dovoliti udeležbo vojaških in civilnih oseb na verskih obredih izven vojaških objektov v prostem času ali, ko ne opravljajo vojaških nalog, zaradi katerih ne smejo zapustiti območja poveljstva, enote ali zavoda;
– dopustiti prosto vnašanje verske literature in tiska v vojaške objekte;
– zagotoviti uradnim predstavnikom verskih skupnosti enake možnosti in način vstopa v območje in prostore vojaških objektov, v katerih se izvajajo aktivnosti v skladu s tem pravilnikom, tako kot je to določeno za uradne obiske delavcev Ministrstva za obrambo v vojašnicah s pravili službe v Slovenski vojski.

(1) V dogovoru s poveljniki poveljstev, enot in zavodov Slovenske vojske osebje vojaškega vikariata:
– seznani vojaške in civilne osebe, ki to želijo, ob nastopu službe ali ob prerazporeditvi z verskimi objekti na območju, kjer se nahaja poveljstvo, enota ali zavod;
– objavi na oglasnih deskah v vojaških objektih seznam verskih objektov z razporedom verskih obredov na območju, kjer je poveljstvo, enota ali zavod in v objektih Slovenske vojske.
(2) Osebje vojaškega vikariata, ob spoštovanju nazorske in verske raznolikosti vojaških in civilnih oseb, sodeluje z uresničevanjem religiozne duhovne oskrbe v skladu s tem pravilnikom s pristojnimi organi in službami pri celostni skrbi za vojaške in civilne osebe v Slovenski vojski in njihove družinske člane, če to želijo.

Osebje vojaškega vikariata zagotavlja religiozno duhovno oskrbo tudi družinskim članom vojaških in civilnih oseb ter drugim zaposlenim v Ministrstvu za obrambo in njihovim družinskim članom, če to želijo.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske podrobneje določi merila za zagotavljanje prostorskih in drugih pogojev za izvajanje religiozne duhovne oskrbe v Slovenski vojski.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati navodilo o uresničevanju pravic vojaških obveznikov med opravljanjem vojaške službe do izpovedovanja vere (Uradni list RS, št. 36/92).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.