Na podlagi 3. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02) in 44. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/01) Vlada Republike Slovenije izdaja

Ta uredba velja za vse uporabnike proračuna Republike Slovenije, kot jih določa sklep o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02).

Ta uredba ureja plače in druge prejemke javnega uslužbenca na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije v tujini ter uradih Republike Slovenije v tujini (v nadaljnjem besedilu: predstavništva) in drugih javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino.

Sredstva za plače in druge prejemke se zagotavljajo v okviru proračuna ministrstev in drugih organov, ki napotijo javnega uslužbenca na delo v tujino. Stroške, ki nastanejo z napotitvijo javnega uslužbenca na podlagi sporazuma iz 15. člena zakona o zunanjih zadevah, ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, povrne organ, v katerem je bil javni uslužbenec zaposlen pred napotitvijo v tujino, razen če sporazum določa drugače. Izračun plače in drugih izplačil opravi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve
V primerih, ko zagotavljajo sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke institucije drugih držav ali mednarodne organizacije, se sredstva zagotavljajo tako, kot to določa sporazum med organom, ki delavca napoti v tujino, in institucijo druge države ali mednarodno organizacijo oziroma mednarodno organizacijo.

Javni uslužbenec za čas razporeditve na delo v tujini prejema plačo v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: devizna plača), razen v primerih, določenih v 5. členu te uredbe, ko prejema plačo v tolarjih (v nadaljnjem besedilu: tolarska plača).
Tolarska in devizna plača se izračunata in izplačata v skladu z uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.
Spremembo tabele pretvornikov za javne uslužbence za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe in spremembo tabele limitov za povračilo stroškov za nastanitev javnega uslužbenca za delo v tujini iz priloge 2 te uredbe sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) na predlog pristojnih ministrov predvidoma vsakih 6 mesecev.

Tolarska plača služi kot podlaga za obračun:
– prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plače v času dela v tujini,
– nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi starševskega dopusta,
– nadomestila zaradi bolezni po preteku 30 delovnih dni,
– nadomestila zaradi odsotnosti z dela na podlagi bolniškega lista v Republiki Sloveniji.
Tolarska plača se izplača v naslednjih primerih:
– če se je moral javni uslužbenec začasno vrniti v domovino zaradi službenih razlogov, evakuacije zaradi nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku prvih 30 delovnih dni,
– zaradi začasne odstranitve z dela, z dnevom odstranitve,
– v času izrabe sorazmernega dela letnega dopusta javnega uslužbenca, ki je razporejen na delo v tujino, za tekoče leto v času pred odhodom v tujino in v času po vrnitvi iz tujine pred potekom mandata.
Prispevke, davke, druge dajatve in obveznosti iz tega člena plačuje organ, v katerem je javni uslužbenec zaposlen.

Devizna plača je sestavljena iz osnove devizne plače in deviznih dodatkov.

Javnemu uslužbencu za čas dela v tujini pripadajo:
– dodatek zaradi širšega obsega delovnih nalog
– dodatek za nezaposlenega partnerja
– dodatek za vzgojo in šolanje
– dodatek za nevarnost in manj ugodne delovne pogoje
– dodatek za posebne pogoje dela
– položajni dodatek
– dodatek za posebne klimatske razmere.
Do dodatkov iz tega člena niso upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki te dodatke prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova.

Dodatek zaradi širšega obsega delovnih nalog je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog, ki sodijo v okvir njegovega delovnega mesta, stalno opravlja tudi druge naloge, in diplomatu, ki vodi finančno poslovanje predstavništva, v katerem ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev.
Dodatek iz tega člena znaša za IV. tarifni razred v protivrednosti 350 evrov, za V. tarifni razred v protivrednosti 300 evrov, za VI. tarifni razred v protivrednosti 200 evrov in za VII ali višji tarifni razred v protivrednosti 150 evrov.
Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister na osnovi predloga komisije pristojnega ministrstva.

Dodatek za nezaposlenega partnerja je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, katerega zakonec oziroma zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne prejema pokojnine ali ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prebiva z njim v tujini. Dodatek se izplačuje za čas, ko partner dejansko prebiva z javnim uslužbencem v tujini.
Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba, ki je pred odhodom javnega uslužbenca na delo v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Dodatek za nezaposlenega partnerja znaša 15% osnove za devizno plačo.
Do dodatka iz tega člena ni upravičen javni uslužbenec, katerega zakonec ali zunajzakonski partner prejema nadomestilo v skladu s predpisi o starševskem varstvu.
Dodatek iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Dodatek za vzgojo in šolanje nepreskrbljenih otrok je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, katerega nepreskrbljeni otroci prebivajo z njim v skupnem gospodinjstvu v tujini, in se izplačuje za čas, ko otroci dejansko prebivajo z njim v tujini.
Za otroke, starejše od 15 let, se dodatek izplačuje do konca njihovega rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti na podlagi potrdila o rednem šolanju.
Višina dodatka za vzgojo in šolanje nepreskrbljenih otrok znaša za otroka do 6. leta starosti v protivrednosti 70 evrov, za otroka od 6. do. 14. leta starosti v protivrednosti 90 evrov in za otroka starejšega od 14 let v protivrednosti 100 evrov.
Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo s pretvorniki za delo v tujini, določenimi v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Dodatek iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Dodatek za nevarnost pripada javnemu uslužbencu, ko opravlja delo na kriznem območju, kjer:
– prihaja do občasnih kršitev premirja ali oboroženih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij,
– prihaja do pogostih incidentov ali oboroženih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij,
– prihaja do ponavljajočih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij,
– prihaja do nepretrganih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij.
Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alinee prvega odstavka tega člena znaša 20% osnove za devizno plačo, iz druge alinee prvega odstavka tega člena znaša 30%, iz tretje alinee prvega odstavka tega člena znaša 40% in iz četrte alinee prvega odstavka tega člena znaša 60%.
Pri opravljanju dela v mirovnih operacijah pripada pripadniku Slovenske vojske in Policije dodatek za manj ugodne delovne pogoje v protivrednosti 300 evrov, če na območju delovanja obstaja:
– prisotnost neodkritih ubojnih sredstev,
– prisotnost zdravju škodljivih in strupenih snovi,
– prisotnost radioloških, bioloških in kemičnih snovi,
– izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam.
Dodatki iz prejšnjega odstavka se izplačujejo za čas trajanja oziroma izpostavljenosti navedenim nevarnostim. Do dodatka iz četrte alinee prejšnjega odstavka so upravičeni vsi javni uslužbenci na delu v tujini.
Pri izvajanju posebno nevarnih nalog v mirovnih operacijah pripada pripadniku Slovenske vojske in Policije dodatek v protivrednosti 300 evrov. Za posebno nevarne naloge v mirovnih operacijah štejejo naloge:
– pirotehnika,
– pripadnika protiteroristične ali protidiverzantske enote,
– pripadnika enote za specialno delovanje, za delovanje pod krinko ter za varovanje zaščitenih prič ali varovanih oseb,
– pripadnika radiološko-kemično-biološke obrambe.
Upravičenost do dodatkov iz prvega in tretjega odstavka tega člena se določi vsake tri mesece na podlagi ocene varnostnih razmer in na osnovi uvedenih varnostnih ukrepov. Oceno poda Sekretariat sveta za nacionalno varnost.

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada dodatek za posebne pogoje dela v protivrednosti 300 evrov.
Za posebne pogoje dela se šteje:
– delo v neenakomernem delovnem času,
– izmensko delo,
– delo v deljenem delovnem času,
– nočno delo,
– delo preko polnega delovnega časa,
– delo ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih,
– dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma,
– pripravljenost za delo oziroma dosegljivost,
– izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami.
Pripadnikom Slovenske vojske se za posebne pogoje šteje tudi:
– opravljanje nujnih del na dolžnostih, ki niso kadrovsko zasedene, poleg svojega rednega dela,
– opravljanje straže,
– delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času,
– bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu.

Položajni dodatek pripada javnemu uslužbencu za čas dela v tujini, ko opravlja naloge vodenja ali poveljevanja, in sicer vodji predstavništva za čas delovne prisotnosti v sprejemni državi in njegovemu namestniku, za čas odsotnosti vodje predstavništva, glede na njihovo strateško pomembnost za zunanjepolitične interese Republike Slovenije.
Strateško pomembnost predstavništev za zunanjepolitične interese Republike Slovenije določi v štirih kategorijah enkrat letno minister za zunanje zadeve s sklepom.
Dodatek znaša za:
– prvo kategorijo 16% osnove devizne plače,
– drugo kategorijo 14% osnove devizne plače,
– tretjo kategorijo 12% osnove devizne plače,
– četrto kategorijo 10% osnove devizne plače.
Za pripadnike Slovenske vojske znaša dodatek iz prvega odstavka tega člena največ 14% osnove devizne plače in ga določi s pravilnikom minister za obrambo glede na njegov čin.
Vsem ostalim javnim uslužbencem, ki na delu v tujini opravljajo naloge vodenja, pripada za ta čas dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini 10% osnove devizne plače.

Osnovna plača se javnemu uslužbencu v mirovnih operacijah in v civilnih misijah poveča za 300 evrov v primeru, če je več kot polovico časa nastanjen na enem izmed naslednjih območij:
– na puščavskem ali stepskem območju,
– na območju s tropskim deževnim gozdom,
– na polarnem območju.
Dodatki iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada:
– povračilo stroškov za postrežbo,
– povračilo stroškov prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za nezaposlenega partnerja,
– povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine,
– povračilo potnih in selitvenih stroškov,
– dnevnice,
– povračilo stroškov za reprezentanco,
– povračilo članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih,
– povračilo potnih stroškov za izrabo dopusta,
– povračilo stroškov za nastanitev,
– povračilo stroškov za prevoz na delo,
– povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,
– regres za prehrano med delom (protivrednost tolarske osnove),
– regres za letni dopust (tolarska osnova in tolarsko izplačilo),
– nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni,
– povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja,
– dodatno nezgodno zavarovanje,
– povračilo stroškov za učenje tujega jezika,
– povračilo stroškov, nastalih ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana, ki je z njim bival v tujini.
Povračila in nadomestila po tem členu ne pripadajo javnemu uslužbencu na delu v tujini, če mu institucija druge države ali mednarodna organizacija iz drugega odstavka 3. člena te uredbe iz kakršnega koli naslova zagotavlja sredstva v enakem ali višjem znesku, kot znaša seštevek povračil in nadomestil, ki bi mu sicer pripadali po tej uredbi.
Javnemu uslužbencu na delu v civilni misiji pripada dnevno nadomestilo stroškov v višini 80 evrov, če tega misija ne zagotavlja. V tem primeru javnemu uslužbencu ne pripada:
– dnevnica,
– povračilo stroškov za nastanitev,
– povračilo stroškov za prevoz na delo,
– povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,
– regres za prehrano med delom (protivrednost tolarske osnove).
Povračila in nadomestila se izplačujejo na podlagi ustreznih dokazil o nastalih stroških.

Povračilo stroškov za postrežbo pripada vodji predstavništva za pomoč v gospodinjstvu.
Veleposlanik ima pravico do nadomestila v protivrednosti 500 evrov, pomnoženega s pretvornikom za delo v tujini.
Začasni odpravnik poslov, kjer ni imenovan rezidenčni veleposlanik, vodja konzulata in konzularni funkcionar, ki izvršuje pooblastila vodje konzulata, kjer ni imenovanega vodje konzulata, imajo pravico do nadomestila v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.
Začasni odpravnik poslov iz prejšnjega odstavka ima pravico do nadomestila v isti višini kot veleposlanik, za čas veljavnosti pogodb, ki jih je sklenil veleposlanik in se nanašajo na postrežbo. Te pogodbe se praviloma sklepajo za obdobje 12 mesecev.
Povračilo stroškov za postrežbo predstavlja najvišji možni znesek izplačil iz tega naslova, ki obsegajo poleg izplačil za redno delo tudi vse dajatve, ki izvirajo iz tega naslova. Nadomestilo izplačuje blagajnik predstavništva neposredno upravičencu za plačilo opravljenih storitev na podlagi pogodbe, ki jo s soglasjem ministra za zunanje zadeve sklene vodja predstavništva, ali na podlagi računov za ustrezno storitev.

Povračilo stroškov prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, katerega zakonec ali zunajzakonski partner, ki prebiva z njim v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, prostovoljno plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s področnimi predpisi.
Povračilo iz prejšnjega odstavka se nanaša na t.i. širši obseg pravic in se izplačuje od dneva, ko je zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju zaradi odhoda z javnim uslužbencem v tujino, prenehalo delovno razmerje oziroma, ko je bil izbrisan iz registra samozaposlenih oziroma, ko se je odjavil na Zavodu za zaposlovanje, in se preneha izplačevati z dnevom nastopa dela javnega uslužbenca, ki se je vrnil na delovno mesto oziroma dolžnost v domovino oziroma z iztekom pogodbe o zaposlitvi. Povračila ni mogoče izplačevati pred odhodom javnega uslužbenca v tujino.
Upravičenec do povračila iz prvega ostavka tega člena pred odhodom sam ureja vse formalnosti v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem. Kot osnova za povračilo stroškov se upošteva višina plače zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja v zadnjem mesecu pred odhodom v tujino. V primeru, da je bila plača v zadnjem mesecu višja za več kot 25% od povprečja zadnjih šestih mesecev, se kot osnova za povračilo stroškov upošteva povprečje plače v zadnjih šestih mesecih.
Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba, ki je pred odhodom javnega uslužbenca na delo v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Do povračila stroškov iz tega člena ni upravičen javni uslužbenec, katerega zakonec ali zunajzakonski partner je že upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi o starševskem varstvu.
Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Povračilo stroškov vpisnine in šolnine pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, katerega otroci so vpisani v osnovno in srednješolsko izobraževanje v ustrezni zasebni šoli, kadar iz upravičenih razlogov ni možno brezplačno šolanje njihovih otrok v javnih šolskih ustanovah. Kot upravičeni razlogi se upoštevajo neustrezni pedagoški, varnostni, higienski pogoji, pouk v zelo zahtevnem tujem jeziku ali v primeru, ko sprejemna država tujim diplomantom ne omogoča šolanja v javnih izobraževalnih ustanovah.
Povračilo stroškov vpisnine in šolnine pripada tudi javnemu uslužbencu na delu v tujini, katerega otroci so zadnje leto pred nastopom rednega šolanja vpisani v predšolsko izobraževanje, kadar je to sestavni del rednega šolanja.
Povračilo iz prvega odstavka tega člena znaša največ 15.000 evrov.
Povračilo iz drugega odstavka tega člena znaša 50% stroškov vpisnine in šolnine.
Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Povračilo potnih in selitvenih stroškov pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, ki potuje v tujino ob nastopu dolžnosti oziroma se vrača v domovino ob prenehanju dolžnosti.
Povračilo zajema povrnitev dejanskih potnih in selitvenih stroškov za javnega uslužbenca in njegove družinske člane (zakonec, zunajzakonski partner in otroci), kot določa ta uredba.
Kot potni stroški se priznajo:
– stroški letalskega prevoza v ekonomskem razredu, ali železniškega prevoza v prvem razredu,
– stroški lastnega prevoza se povrnejo v višini stroškov ene železniške vozovnice prvega razreda,
– dnevnica za čas trajanja potovanja.
Kot selitveni stroški se priznajo:
– stroški embalaže v višini 150 evrov za člana osebja brez družine in 300 evrov za javnega uslužbenca z družino,
– stroški pakiranja, iznosa predmetov iz stanovanja, natovarjanja, raztovarjanja in odvoza embalaže,
– stroški voznine,
– stroški zavarovalnine selitvenih predmetov od osnove v višini 7.500 evrov za člana osebja brez družine in 10.000 evrov za javnega uslužbenca z družino.
Kot stroški voznine iz tretje alinee prejšnjega odstavka se priznajo:
– letalski prevoz tovora do 300 kg za člana osebja brez družine in 450 kg za javnega uslužbenca z družino,
– cestni ali železniški prevoz do 20 m3 prostornine tovora,
– ladijski prevoz – kontejner 20 ft.
V primeru kombinacije prevozov stroški ne smejo preseči višine celotnih selitvenih stroškov, ki bi nastali v primeru, če bi bila opravljena selitev z enim od načinov prevoza iz prejšnjega odstavka.
Selitev opravi podjetje, registrirano za opravljanje selitev, ki ga izbere ministrstvo, razen za t.i. lokalni del selitve, če je predstavništvo našlo cenejšega ponudnika.
V primeru, da člani družine ne potujejo skupaj z javnim uslužbencem, le-ta ne more posebej za svoje družinske člane uveljavljati nadomestila potnih in selitvenih stroškov iz druge, tretje in četrte alinee četrtega odstavka ter petega odstavka tega člena.
Javni uslužbenec, ki je odpovedal pogodbo o zaposlitvi pred iztekom roka, predvidenega za vrnitev na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiki Sloveniji, sam krije potne in selitvene stroške za vrnitev v Republiko Slovenijo zase in za svojo družino.
Javni uslužbenec, ki je bil na podlagi disciplinskega ukrepa razporejen na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiki Sloveniji ali mu je iz istega razloga prenehalo delovno razmerje, mora povrniti potne in selitvene stroške za vrnitev.
Povračilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah in tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova.

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada dnevnica za službena potovanja izven kraja opravljanja dela po enakih merilih, kot jih določa predpis, ki ureja službena potovanja v tujino.
Dnevnica iz prvega odstavka tega člena ne pripada pripadnikom Slovenske vojske in policije pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo za prehrano oziroma jim je prehrana zagotovljena brezplačno.
Ne glede na drugi odstavek tega člena pa pripadnikom Slovenske vojske in policije pri opravljanju dela v mirovnih operacijah občasno ali nekaj dni mesečno in jim ni zagotovljena brezplačna prehrana, pripada dnevnica.

Znesek sredstev za kritje stroškov za reprezentanco, ki pripada posameznemu predstavništvu, poveljstvu ali enoti na operaciji za podporo miru, misiji in predstavnikom pri mednarodnih institucijah, enkrat letno določi pristojni minister glede na finančne možnosti pristojnega ministrstva, delovne potrebe in rezultate dela predstavništva, enote na operaciji ali misiji.

Vodjem predstavništev in diplomatom pripada povračilo stroškov članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih, v kar pa niso vključene članarine za družbene in športne klube, v katerih se zbirajo diplomati.

Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji enkrat v dvanajstih mesecih, vendar ne prej kot po desetih mesecih od dneva nastopa dela v tujini.
Kot potni stroški se priznajo stroški:
– železniške vozovnice prvega razreda,
– najugodnejšega letalskega prevoza v ekonomskem razredu, kolikor je kraj opravljanja dela oddaljen več kot 800 kilometrov,
– lastnega prevoza v višini stroškov ene železniške vozovnice prvega razreda.
Povračilo iz prvega odstavka tega člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih javnim uslužbencem v mednarodnih civilnih misijah vendar, ne prej kot po šestih mesecih od dneva nastopa dela v civilni misiji.
Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada pripadnikom Slovenske vojske in policije pri opravljanju dela v operacijah za podporo miru.

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Limiti določeni v prilogi 2 se obračunajo na devizno plačo (osnova devizne plače in devizni dodatki).
Pogodbe o najemu rezidenc in stanovanj z dolgoročnimi ugodnimi najemi se s sklepom predstojnika organa lahko podaljšajo tudi po odhodu javnega uslužbenca iz kraja službovanja.
Povračilo iz tega člena ne pripada pripadnikom Slovenske vojske in policije pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova.
Javnemu uslužbencu na delu v tujini ne pripada povračilo stroškov za nastanitev v primeru, da pristojni minister s sklepom dodeli javnemu uslužbencu primerno stanovanje v tujini, ki je last Republike Slovenije ali ga ima v trajnem najemu. Za ta stanovanja se pokrijejo vsi stroški s strani predstavništva Republike Slovenije, razen stroškov telefona in TV naročnin.
Iz sredstev za povračilo stroškov nastanitve sme javni uslužbenec poravnavati: stroške najemnine bivalnih prostorov s stroški skupnih prostorov, stroške parkirnega prostora oziroma garaže, stroške vode, elektrike, osnovnega zavarovanja, ki je opredeljeno v pogodbi, stroške plina in ogrevanja oziroma hlajenja. Ne sme pa poravnavati stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem kot so: televizija, radio, telefon, telekomunikacije, ipd. Kolikor seštevek posameznih stroškovnih postavk preseže znesek dovoljenega limita, gre v breme javnega uslužbenca.

Javni uslužbenec na delu v tujini, ki za prevoz na delo in z dela uporablja javna prevozna sredstva, ima pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela v višini najcenejše letne oziroma mesečne vozovnice.
Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada pripadnikom Slovenske vojske in policije pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova.

Javni uslužbenec na delu v tujini, ki uporablja lastni osebni avtomobil v službene namene, ima pravico do povračila stroškov za uporabo osebnega avtomobila v službene namene. Obračuna se kilometrina v višini 30% cene bencina Evro Super 95 za kilometer.
Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni v višini 90% devizne plače za prvih 30 dni, po izteku tega roka pa, ob soglasju predstojnika organa le v primeru, ko iz upravičenih razlogov ne more nadaljevati zdravljenja v Republiki Sloveniji, vendar ne več kot za 120 dni v tekočem letu.

Javni uslužbenec na delu v tujini in njegovi družinski člani imajo pravico do povračila stroškov zdravstvenega zavarovanja, pri čemer ne smejo biti v slabšem položaju, kot če bi službovali v Republiki Sloveniji.
Zdravstveno varstvo javnega uslužbenca in njegovih družinskih članov se zagotavlja preko zavarovanja v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kadar na tak način ni mogoče zagotoviti enakega zdravstvenega varstva kot v Republiki Sloveniji, krije dodatne stroške organ, ki je delavca napotil v tujino.

Dodatno nezgodno zavarovanje pripada pripadnikom Slovenske vojske in policije pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in drugim javnim uslužbencem, ki delajo na delovnih mestih in dolžnostih, za katere iz ocen tveganja, ki jih določi pristojno ministrstvo, izhaja, da so to delovna mesta in dolžnosti s povečanim tveganjem za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so do dodatnega nezgodnega zavarovanja upravičeni tudi javni uslužbenci, ki odhajajo na delo na krizna območja v tujini in drugi javni uslužbenci, za katere stopnjo tveganja, ki jo določi pristojno ministrstvo, zaradi nepredvidljivih okoliščin in okolij, v katerih se bodo nahajali, ni možno opredeliti.

Javni uslužbenec na delu v tujini, ki prvič odhaja na delo v državo, kjer se kot uradni jezik ne uporablja angleški, francoski, nemški ali italijanski jezik, ima pravico do povračila stroškov 30-urnega individualnega pouka pred odhodom v tujino in 80% stroškov ustreznega tečaja v prvem letu po nastopu dela v tujini s predhodno odobritvijo predstojnika organa.
Povračilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Javni uslužbenec na delu v tujini oziroma njegovi najbližji sorodniki imajo pravico do povračila stroškov, ki nastanejo s prevozom posmrtnih ostankov javnega uslužbenca oziroma njegovih ožjih družinskih članov, ki so bivali z njim v tujini, iz kraja opravljanja dela v domovino.
Povračilo iz tega člena obsega stroške, ki so nujno potrebni za prevoz posmrtnih ostankov, ki ga opravi najugodnejši ponudnik, ki opravlja takšne storitve.
Ožji družinski člani javnega uslužbenca po tem členu so njegov zakonec, otroci in oseba, ki je pred odhodom javnega uslužbenca v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

Javni uslužbenec na delu v tujini ima ob nastopu dela v tujini pravico do akontacije plače v višini mesečne devizne plače, ki mu pripada. Akontacijo vrne v dvanajstih enakih mesečnih obrokih.
Pripadnikom Slovenske vojske pri opravljanju dela v mirovnih operacijah pripada pravica do akontacije v protivrednosti 400 evrov, ki jo vrnejo pri prvi polni obračunani plači.
Javni uslužbenec, ki je bil zaradi disciplinskega ukrepa razporejen na delo v domovino ali mu je iz istega razloga prenehalo delovno razmerje, je dolžan preostale zneske akontacije vrniti v enkratnem znesku, in sicer v 30 dneh po prenehanju dela v tujini.

Javni uslužbenec na delu v tujini ima ob nastopu dela pravico do akontacije za kritje stroškov nastanitve in ureditve življenjskih ter delovnih pogojev v tujini v višini treh mesečnih deviznih plač, in sicer ob sedem odstotni letni obrestni meri.
Akontacijo iz prejšnjega odstavka odobri organizacijska enota, pristojna za finančno računovodske zadeve na podlagi odločbe oziroma pogodbe o razporeditvi na delo v tujino. Javni uslužbenec je dolžan akontacijo vrniti najkasneje v 24 mesecih oziroma do izteka dela v tujini, če je razporeditev krajša od 24 mesecev.
Javni uslužbenec, ki je zaradi izreka disciplinskega ukrepa razporejen na delo v notranjo službo ali je odpovedal pogodbo o zaposlitvi pred iztekom roka, predvidenega za vrnitev v notranjo službo, je dolžan preostale zneske akontacije vrniti v enkratnem znesku, in sicer v 30 dneh po prenehanju dela v tujini.
Akontacija iz tega člena ne pripada pripadnikom Slovenske vojske pri opravljanju dela v operacijah za podporo miru.

Proračunski uporabniki morajo svoje interne akte uskladiti s to uredbo do začetka njene uporabe.

Če bi javni uslužbenec na delu v tujini, ki je bil razporejen na delo v tujino pred uveljavitvijo te uredbe, v skladu z določbami te uredbe prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe te uredbe, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.

Pogodbe o delu iz naslova dodatka za postrežbo, sklenjene pred dnevom uveljavitve te uredbe, se uporabljajo do njihovega izteka.

Z dnem uporabe te uredbe prenehajo veljati:
– uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvu (Uradni list RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99, 39/99, 42/00 in 45/01),
– uredba o plačah pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v tujini pri opravljanju obveznostih, sprejetih v mednarodnih organizacijah (Uradni list RS, št. 25/97),
– uredba o plačah delavcev Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah (Uradni list RS, št. 67/97).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju.