Na podlagi petega odstavka 11. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja omejitve in dolžnosti javnih uslužbencev, ki opravljajo javne naloge, glede sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem službe, razpolaganja s temi darili, način vodenja seznama tako prejetih daril in druga izvedbena vprašanja v zvezi z navedenimi omejitvami in dolžnostmi za organe državne uprave, pravosodne organe, uprave lokalnih skupnosti in osebe javnega prava.

Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. za darilo štejejo stvari, pravice in storitve, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti,
2. protokolarna darila so darila, ki jih izročijo funkcionarji ali javni uslužbenci drugih držav in mednarodnih organizacij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah,
3. darila manjše vrednosti so darila, katerih vrednost ne presega 15.000 SIT, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 30.000 SIT, če so prejeta od iste osebe,
4. darila zanemarljive vrednosti so darila manjše vrednosti, katerih vrednost ne presega 5.000 SIT,
5. vrednost darila je tržna cena darila oziroma razlika med tržno in plačano ceno darila,
6. organ je državni organ ali uprava lokalne skupnosti.

(1) Javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge (v nadaljevanju: javni uslužbenec) ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih daril manjše vrednosti in priložnostnih daril manjše vrednosti.
(2) Javni uslužbenec ne sme sprejeti darila v zvezi z opravljanjem službe, niti darila zanemarljive vrednosti:
– če bi izročitev oziroma sprejem takšnega darila pomenila kaznivo dejanje,
– če je to prepovedano v skladu z drugim zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi ali
– če se kot darilo izroča denar ali vrednostne papirje.
(3) Darilo iz prejšnjega odstavka ne more postati last organa ali osebe javnega prava.
(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za zakonca javnega uslužbenca, osebo, s katero živi javni uslužbenec v zunajzakonski skupnosti, in njihove otroke, starše ter osebe, ki živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu, če gre za darilo v zvezi z opravljanjem službe javnega uslužbenca.
(5) Za darilo v zvezi z opravljanjem službe se ne šteje darilo simbolnega pomena, ki se tradicionalno izroča po določenih dogodkih (npr. po kulturnih prireditvah).

Organ ali oseba javnega prava mora na primeren način objaviti v svojih uradnih prostorih in drugih prostorih, v katerih se posluje s strankami, katere so omejitve v zvezi s sprejemanjem daril s strani javnih uslužbencev in kakšen je postopek v primeru njihove izročitve.

(1) Če želi darovalec javnemu uslužbencu izročiti darilo v zvezi z opravljanjem službe, pa ne gre za darilo zanemarljive vrednosti, mora javni uslužbenec izpolniti poseben obrazec, na katerega se vpišejo:
– ime, priimek in naslov darovalca,
– če se darilo izroča v imenu organa oziroma pravne osebe, navedbo tega organa oziroma te pravne osebe,
– opis darila,
– ocenjena vrednost darila,
– razlog za izročitev darila oziroma okoliščine, v katerih je darilo dano,
– datum izročitve darila,
– podpis javnega uslužbenca.
(2) V primeru, da javni uslužbenec ugotovi, da ne gre za darilo manjše vrednosti, mora o tem in predpisanih posledicah takoj obvestiti darovalca.
(3) Če v primeru iz prejšnjega odstavka darovalec pri darilu vztraja oziroma, če se sprejemu darila ni mogoče izogniti, je javni uslužbenec ali druga oseba iz četrtega odstavka 3. člena te uredbe darilo dolžna izročiti delodajalcu javnega uslužbenca oziroma organu ali osebi delodajalca, ki je pooblaščena, da z njim razpolaga ali pa darovalca napotiti neposredno na predstojnika.
(4) V skladu z drugim in prejšnjim odstavkom tega člena je dolžan ravnati javni uslužbenec tudi v primeru, če ugotovi, da je od iste osebe prejel toliko daril zanemarljive vrednosti, da njihova skupna vrednost v posameznem koledarskem letu presega 30.000 SIT.
(5) V primeru protokolarnih daril se ne uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Če ne gre za protokolarno darilo manjše vrednosti, mora javni uslužbenec protokolarno darilo izročiti delodajalcu oziroma organu ali osebi delodajalca, ki je pooblaščena, da z njim razpolaga.

(1) Če darovalec javnemu uslužbencu ne poda podatkov iz prve, druge, četrte in pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena oziroma so podatki očitno neresnični, mora javni uslužbenec zavrniti sprejem takega darila.
(2) Če javni uslužbenec dvomi v resničnost podatkov, ki jih je pridobil od darovalca, mora podatke preveriti, če je to mogoče. Če dvomi v resničnost navedene vrednosti darila, mora ugotoviti, kakšna je običajna tržna cena takega darila.
(3) V primeru, da javni uslužbenec naknadno ugotovi, da so podatki iz prvega odstavka tega člena neresnični, pa ne gre za darilo manjše vrednosti, mora ravnati v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

(1) Če je javni uslužbenec darilo prejel po pošti ali na drug posreden način, mora izpolniti obrazec iz prvega odstavka 5. člena te uredbe na podlagi podatkov, ki jih lahko ugotovi na podlagi samega darila ali iz drugih okoliščin.
(2) Če ni mogoče ugotoviti podatkov iz prve, druge, četrte ali pete alinee prvega odstavka 5. člena te uredbe, je javni uslužbenec dolžan ravnati v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe.

V primeru, da je javnemu uslužbencu ponujeno darilo v zvezi z opravljanjem službe v obliki storitve, pa ne gre za darilo manjše vrednosti, javni uslužbenec tovrstne storitve ne sme sprejeti.

(1) V seznam daril v zvezi z opravljanem dela, izročenih javnim uslužbencem (v nadaljevanju: seznam daril) se vpisujejo naslednji podatki:
– ime, priimek in naslov darovalca,
– če je bilo darilo izročeno v imenu organa oziroma pravne osebe, navedbo tega organa oziroma te pravne osebe,
– darilo,
– vrednost darila,
– razlog za izročitev darila in okoliščine, v katerih je bilo darilo dano,
– datum izročitve darila,
– ime javnega uslužbenca, kateremu je bilo darilo izročeno,
– ali je darilo postalo last javnega uslužbenca ali delodajalca,
– skupna vrednost daril, prejetih s strani javnega uslužbenca od iste osebe v posameznem koledarskem letu.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se v seznam daril vpisujejo tudi na podlagi obrazca, ki ga ob vpisu predloži javni uslužbenec, ob upoštevanju morebitnih sprememb in dopolnitev takih podatkov v skladu s 6. členom te uredbe.
(3) Javni uslužbenec je dolžan predložiti obrazec za vpis v seznam daril najkasneje v petih dneh od prejema darila.
(4) Vsak javni uslužbenec ima pravico do vpogleda v seznam daril glede podatkov, ki se nanašajo nanj.
(5) O predložitvi obrazca v skladu s tretjim odstavkom se javnemu uslužbencu na njegovo zahtevo izroči tudi pisno potrdilo.

(1) V vsakem organu ali osebi javnega prava se določi eno ali več oseb, ki so odgovorne za pravilno vodenje seznama daril.
(2) Osebo iz prejšnjega odstavka določi predstojnik organa oziroma poslovodni organ osebe javnega prava izmed javnih uslužbencev.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena dvomi v resničnost podatkov, ki se vpisujejo v seznam daril, je dolžna v okviru možnosti ugotoviti, ali so navedeni podatki resnični. Če ugotovi, da so podatki iz obrazca neresnični oziroma da ne gre za darilo manjše vrednosti mora o tem obvestiti javnega uslužbenca in predstojnika organa oziroma poslovodni organ osebe javnega prava.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da je prišlo do kršitve pri posredovanju podatkov v seznam daril oziroma drugih določb te uredbe v zvezi z ravnanjem s prejetimi darili, je o tem dolžna obvestiti pristojno osebo organa ali osebe javnega prava.

V seznam daril se ne vpisujejo darila zanemarljive vrednosti.

(1) V primeru, da je darilo v zvezi z opravljanjem službe postalo last delodajalca, mora delodajalec tako darilo uporabiti v skladu z namenom svoje ustanovitve oziroma za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen.
(2) Če uporaba darila v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoča, je treba darilo prodati v skladu s predpisi.
(3) Protokolarna darila lahko ostanejo v lasti organa ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena.

(1) Predstojnik je dolžan zagotoviti nadzor nad izvrševanjem te uredbe v organu, ki ga vodi.
(2) Nadzor nad izvrševanjem te uredbe opravlja inšpekcija za sistem javnih uslužbencev, poleg tega pa tudi drugi inšpekcijski in upravni organi, ki nadzorujejo delovanje javnih uslužbencev v upravnih organih in drugih osebah javnega prava.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.