Na podlagi zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99, 67/02, 15/03) ter 9. in 28. člena statuta Zdravniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 64/94, 64/96, 22/98, 113/00, 30/01, 43/02) je Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na 39. redni seji dne 24. 4. 2003 in 22. 5. 2003 v soglasju z Vlado Republike Slovenije sprejela
P R A V I L N I K
o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij zdravnic in zdravnikov ter zobozdravnic in zobozdravnikov (v nadaljnjem besedilu: zdravnikov) v Republiki Sloveniji, odobravanje specializacij, postopek opravljanja specialističnih izpitov in postopke za priznavanje v tujini pridobljenega specialističnega naziva.
2. člen
Specializacija zdravnikov je oblika podiplomskega strokovnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: usposabljanja), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij medicine ali dentalne medicine.
Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z opravljenim specialističnim izpitom.
Vrste in programi specializacij, organ, ki je program sprejel, datum sprejetja ter čas trajanja specializacij zdravnikov so določeni v prilogi št. 1A, vrste in programi specializacij, organ, ki je program sprejel, datum sprejetja ter čas trajanja specializacij zobozdravnikov so določeni v prilogi št. 1B, zapisnik o specialističnem izpitu je priloga št. 2, potrdilo o opravljenem specialističnim izpitu je priloga št. 3 tega pravilnika.
II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ
3. člen
Programe specializacij določijo strokovna združenja Slovenskega zdravniškega društva v sodelovanju s katedrami Medicinske fakultete, sprejme pa jih Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Programi morajo biti primerljivi s skupnimi programi držav Evropske unije, če ti obstajajo, ali s skupnimi značilnostmi programov njenih članic. Evidence programov in programe vodi zbornica.
4. člen
Program posameznih specializacij določa:
– obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka specializacije,
– vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije (delo na oddelku, v ambulanti, v laboratoriju, seminarji, delavnice, raziskovalno delo),
– druge vsebine in postopke za opravljanje posameznih specializacij.
III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA DELOVNA MESTA
5. člen
Specializacija se opravlja na specializantskih delovnih mestih v zdravstvenih zavodih, inštitutih in pri zasebnih zdravnikih (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci). Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom in s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov (Uradni list RS, št. 110/00).
V primeru, da za del programa ali celoten program specializacije ni ustreznega pooblaščenega izvajalca v državi, se ta opravi v tujih organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.
6. člen
Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih tako, da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene medicinske oziroma specialnosti dentalne medicine.
7. člen
Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu kot zaposlenim zdravnikom te organizacije ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih predvideva specializacija.
8. člen
Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na usposabljanje in ponuditi zaposlitev tolikšnemu številu specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih specializantskih delovnih mest za to specializacijo.
Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem delovnem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa ali dela programa specializacije.
9. člen
Zbornica vodi register odobrenih specializacij in evidenco prostih ter zasedenih specializantskih delovnih mest.
Pooblaščeni izvajalec je dolžan vsakih šest mesecev, to je do 31. decembra in do 30. junija vsako leto, zbornici posredovati naslednje sezname:
– seznam prostih in zasedenih specializantskih delovnih mest po vrstah specializacij,
– seznam zaposlenih specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove specializacije.
Vsako spremembo v številu in zasedenosti specializantskih delovnih mest mora pooblaščeni izvajalec sporočiti zbornici v osmih dneh po nastali spremembi.
IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
10. člen
Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe ugotavlja zbornica na podlagi podatkov iz zdravniškega registra in obvestil izvajalcev javne zdravstvene službe. Izvajalci o potrebah po novih specialistih enkrat letno obveščajo Ministrstvo za zdravje ter zbornico.
Na podlagi teh podatkov skladno s številom prostih specializantskih delovnih mest zbornica s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje, vsako leto določi število novih specializacij za posamezna strokovna področja. Število je določeno za vso državo ter za vsako regijo posebej.
11. člen
Zbornica najmanj enkrat letno z javnim razpisom razpiše specializacije za posamezna specialistična področja in posamezne regije.
Razpis se objavi v zborničnem glasilu ISIS in na spletnih straneh zbornice, najava o objavi pa v Uradnem listu Republike Slovenije in v najmanj enem od osrednjih javnih glasil po izbiri zbornice.
V času razpisa mora biti razpisna dokumentacija (razpis specializacij in vloga za odobritev specializacije) dosegljiva vsem zainteresiranim na sedežu zbornice. Prav tako morajo imeti možnost vpogleda v ta pravilnik.
12. člen
Javni razpis vsebuje:
1. polni naziv in naslov zbornice,
2. vrste in število specializacij ter regije, za katere se posamezne specializacije razpisujejo,
3. pogoje za prijavo na posamezno specializacijo,
4. merila za izbiro,
5. roke in način oddaje vloge,
6. rok, v katerem bo zbornica odločila o prispelih vlogah,
7. druge podatke.
Razpis mora trajati najmanj 30 dni.
13. člen
Prijava na razpis (v nadaljnjem besedilu: vloga) mora vsebovati:
1. dokazilo o zaključenem študiju na Medicinski fakulteti v Sloveniji ali potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje medicinske fakultete,
2. dokazilo o strokovnem izpitu, opravljenem v Republiki Sloveniji,
3. izjavo, da bo po končani specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist, sprejel ponudbo s strani izvajalca javne zdravstvene službe v regiji, za katero kandidira, in sicer za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije; če ponudbe iz regije ne prejme, pa je dolžan biti zaposlen v javni zdravstveni službi za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije,
4. dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev.
Kandidati ali kandidatke (v nadaljnjem besedilu: kandidat) iz držav članic Evropske unije namesto dokazil iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka vlogi priložijo odločbo o priznanju kvalifikacij za opravljanje poklica v Republiki Sloveniji, pridobljeno v postopku za priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu.
V svoji vlogi lahko kandidat navede glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo. Kandidat se lahko na enem razpisu prijavi le na eno specializacijo, razpisano v eni regiji.
14. člen
Kandidati za opravljanje specializacije za potrebe izven javne zdravstvene mreže morajo vlogi priložiti izjavo plačnika o plačilu vseh stroškov specializacije, ni pa jim potrebno prilagati izjave iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Pred začetkom opravljanja specializacije skleneta specializant in plačnik z zbornico pogodbo, s katero se uredijo medsebojne obveznosti v zvezi s specializacijo.
15. člen
Vloga se pošlje priporočeno po pošti na naslov zbornice.
Pristojna oseba zbornice, ki sprejema vloge, prispele na razpis, na vsaki vlogi jasno označi datum oddaje vloge na pošto in datum prejema. Na enak način evidentira tudi vsako dopolnitev oziroma spremembo vloge.
O prispelih vlogah za odobritev specializacij se vodi seznam.
16. člen
Kandidat do poteka razpisnega roka nima pravice vpogleda v vloge drugih kandidatov na istem razpisu.
Vloga, ki jo je kandidat oddal na pošto po preteku razpisnega roka, je prepozna.
17. člen
V postopku za odobritev specializacij se obravnavajo vloge, ki vsebujejo vse z razpisom zahtevane podatke in dokazila in prispejo na zbornico v predpisanem roku.
18. člen
Po poteku razpisnega roka komisija za odpiranje vlog hkrati odpre vse vloge, ki so do tedaj prispele.
Odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu.
Predsednik imenuje izmed zaposlenih na zbornici eno ali več komisij za odpiranje vlog v postopku javnega razpisa specializacij.
Za vsako vlogo komisija za odpiranje vlog ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala oseba, ki izpolnjuje v javnem razpisu določene pogoje in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa.
O odpiranju vlog se piše zapisnik.
Podatki o prijavljenih kandidatih za posamezno razpisano mesto so na voljo pri Zdravniški zbornici Slovenije v treh dneh po preteku razpisnega roka.
Kandidati, ki so se v predpisanem roku prijavili na razpis, vendar se želijo preusmeriti, lahko prenesejo svojo prijavo za katerokoli drugo razpisano specializacijo še v roku 7 dni po preteku roka za prijavo.
Zbornica odloči o vlogah v dveh mesecih po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku.
19. člen
Vloga je pravočasna, če na razpis prispe v roku in na način, ki ga določa ta pravilnik.
Vloga je popolna, če vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva ta pravilnik.
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi obveznih dokazil.
Če komisija za odpiranje vlog ugotovi, da je potrebno vlogo dopolniti, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, obvesti kandidata o pomanjkljivostih in ga pozove, da jih odpravi v treh dneh in opozori na posledice, če jih ne bo pravočasno odpravil. Če pomanjkljivosti niso odpravljene, se vloga s sklepom zavrže. Predložena dokumentacija se vrne kandidatu.
20. člen
Po preteku tridnevnega roka iz prejšnjega člena komisija za odpiranje vlog pripravi skupno poročilo za ustrezne vloge, ki vsebuje šifro vloge, ime in priimek kandidata, vrsto specializacije ter regijo, za katero bi želel specializirati.
Kandidati ne morejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila iz prejšnjega odstavka na komisiji za odpiranje vlog.
21. člen
Na podlagi ugotovitev iz zapisnika o odpiranju vlog o prepoznih in nepopolnih vlogah ter vlogah, ki jih niso vložile upravičene osebe, predsednik zbornice izda sklep, s katerim tako vlogo zavrže.
22. člen
Izbirni postopek za vse ustrezne vloge iz 20. člena tega pravilnika opravi zbornica, ki za vsak razpis, vsako specializacijo, ki je razpisana, in vsako regijo, za katero se posamezna specializacija razpisuje, posebej imenuje izbirno komisijo.
Izbirna komisija je sestavljena iz treh članov, in sicer:
– člana Sveta za izobraževanje zdravnikov ali Komisije za specializacije,
– koordinatorja usposabljanja za določeno specialistično področje,
– predstavnika regije, za katero je razpisana specializacija.
Predstavnika regije imenuje regijski odbor.
Če se seje izbirne komisije ne udeleži eden izmed članov iz drugega odstavka tega člena, ki je bil v redu vabljen, lahko o posamezni vlogi izjemoma odloči tudi dvočlanska komisija. V dvočlanski komisiji mora biti obvezno prisoten predstavnik regije.
Izbirna komisija ocenjuje izpolnjevanje izbirnih meril in predlaga predsedniku:
– da vlogo zavrne,
– da vlogo odobri.
23. člen
Izbirna merila in sorazmerni delež možnega števila doseženih točk so:
– povprečna ocena dodiplomskega študija (do 20 točk),
– mnenje dosedanjih mentorjev kandidata (do 10 točk),
– kandidatovi dosedanji dosežki (do 20 točk),
– pet priporočil in referenc (do 30 točk),
– mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega razgovora s kandidatom (do 20 točk).
Izbirna komisija predlaga predsedniku odobritev specializacije za tiste kandidate, ki so pri posamezni specializaciji dosegli največje število točk, ter za toliko kandidatov, kolikor je bilo pri posamezni specializaciji razpisanih prostih specializantskih mest.
24. člen
Izbirna komisija lahko predlaga zavrnitev specializacije prijavljenemu kandidatu tudi kadar le-ta formalno izpolnjuje vse prej navedene pogoje, vendar:
– je pred tem brez utemeljenega razloga prekinil že odobreno specializacijo;
– mu je specializacija prenehala v skladu z določbami 42. člena tega pravilnika;
– je dosedanji mentor kandidata podal utemeljeno mnenje, da kandidat za določeno specializacijo ni primeren.
Preden izbirna komisija predlaga zavrnitev specializacije po določbah tega člena, mora biti kandidatu dana možnost, da o vseh odločilnih okoliščinah poda svoje mnenje. Komisija kandidatu lahko predlaga tudi preusmeritev v drugo specializacijo.
25. člen
Izbirna komisija ob koncu izbirnega postopka pripravi poročilo, ki mora vsebovati tudi kratko obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posamezne vloge.
26. člen
Na podlagi poročila izbirne komisije predsednik zbornice izda eno odločbo o specializaciji za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo v določeni regiji.
Kandidat lahko vloži pritožbo zoper odločbo iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od prejema odločbe. O pritožbi odloča Ministrstvo za zdravje.
Ko postane odločba iz prvega odstavka tega člena pravnomočna, izda zbornica posameznemu kandidatu, kateremu je bila specializacija odobrena, sklep, v katerem se določi datum začetka opravljanja specializacije in glavni mentor. Sklep se vroči izbranemu kandidatu in glavnemu mentorju. Izbranemu kandidatu se pošlje tudi list zdravnika specializanta in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica.
27. člen
Po izdaji odločbe o specializaciji zbornica pripravi za vsakega kandidata potek specializacije in opredeli specializantska delovna mesta, na katerih specializanti izvajajo posamezne dele specializacije.
V. MENTORSTVO
28. člen
Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku specializacije pa tudi neposredne mentorje.
Naloge glavnega mentorja so naslednje:
1. pred začetkom specializacije pisno predlaga zbornici individualiziran program specializacije za svojega specializanta,
2. usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu,
3. sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njihovo delo,
4. ocenjuje napredovanje znanja specializanta,
5. predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
6. organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov.
Neposredni mentor usposablja in nadzira specializanta na delovnem mestu in poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
Pravice glavnega in neposrednega mentorja so:
– zagotovljen čas za delo z vsakim specializantom v skladu s programom mentorskega dela,
– zagotovljen čas za dodatno usposabljanje v trajanju 2 delovnih dni letno.
29. člen
Seznam glavnih in neposrednih mentorjev za vsako leto določi zbornica na predlog pooblaščenih izvajalcev ali svojih strokovnih sodelavcev.
Glavni mentor je izbran izmed zdravnikov z učiteljskim nazivom, nazivom svetnika ali višjega svetnika in primarija, in sicer s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Glavni mentor je lahko tudi specialist z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na svojem področju po opravljenem specialističnem izpitu. Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ tri specializante.
Neposredni mentor je praviloma specialist določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nezdravniki, pa je lahko tudi drug strokovnjak. Izjemoma in za ozko opredeljene dejavnosti je lahko neposredni mentor tudi starejši specializant. Neposrednega mentorja specializantu določi pooblaščeni izvajalec na predlog glavnega mentorja s seznama neposrednih mentorjev.
30. člen
Zbornica lahko glavnega ali neposrednega mentorja razreši mentorstva v naslednjih primerih:
– zaradi nespoštovanja ali neizpolnjevanja mentorskih dolžnosti (na predlog specializanta ali zavoda, v katerem je mentor zaposlen, in po predhodnem mnenju nadzornika kakovosti);
– če mentor sam zahteva razrešitev.
Zbornica mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti mentorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v 8 dneh. V primeru, če se mentor ne izjavi, se domneva, da se z navedbami strinja.
Zoper sklep o razrešitvi ima mentor pravico do pritožbe v 15 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi, če meni, da je bil kršen postopek razrešitve in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v prvem odstavku tega člena. Pritožba ne zadrži izvršitve.
O pritožbi odloča izvršilni odbor zbornice.
Specializantu, čigar mentor je bil s sklepom organa prve stopnje razrešen, zbornica postavi začasnega mentorja za dobo največ 6 mesecev. V tem roku zbornica specializantu določi novega mentorja.
VI. UPRAVLJANJE KAKOVOSTI IZVAJANJA SPECIALIZACIJ, NADZORNIKI KAKOVOSTI
IN KOORDINATORJI SPECIALIZACIJ
31. člen
Celovito upravljanje kakovosti specialističnega usposabljanja zdravnikov delimo na:
1. zagotavljanje kakovosti programov posameznih specializacij,
2. upravljanje kakovosti izvajanja programov.
Postopke celovitega upravljanja kakovosti specialističnega usposabljanja zdravnikov organizira, vodi in usklajuje zbornica.
32. člen
Za zagotavljanje kakovosti programov so odgovorni njihovi pripravljalci, strokovna združenja in sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki določijo programe v sodelovanju s katedrami Medicinske fakultete. Ta strokovna telesa so odgovorna tudi za posodabljanje oziroma dopolnitve veljavnih programov.
33. člen
Z namenom upravljanja kakovosti specialističnega usposabljanja zbornica:
– določa merila in kazalce kakovosti za stalno in občasno spremljanje kakovosti izvajanja programov specializacij,
– skrbi za ustrezno kakovost strokovne in pedagoške usposobljenosti glavnih in neposrednih mentorjev,
– izvaja usklajevalne aktivnosti za kakovostno delo mentorjev v okvirih dejavnosti pooblaščenih izvajalcev,
– imenuje koordinatorje specializacij po posameznih specialističnih področjih, usklajuje in podpira njihovo stalno kakovostno delo,
– imenuje nadzornike kakovosti za posamezne skupine specializacij, usklajuje njihovo delovanje in jim za izpolnjevanje določenih nalog nudi ustrezno podporo.
34. člen
Nadzornike kakovosti za posamezne skupine specializacij imenuje zbornica s seznama glavnih mentorjev. Njihove naloge na področju zagotavljanja kakovostnega izvajanja programov specializacije so:
– usmerjanje in usklajevanje delovanja glavnih mentorjev in koordinatorjev specializacij,
– spremljanje izvajanja in redni strokovni nadzori kakovosti izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih (na 1 do 3 leta),
– zbiranje in oblikovanje predlogov za izboljševanje kakovosti izvajanja specializacij,
– sodelovanje pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov specializacij.
35. člen
Koordinatorje specializacij za vsako specialistično področje imenuje zbornica. Njihove naloge so:
– sodelovanje v izbirni komisiji,
– pregledovanje vlog za vštevanje predhodnega usposabljanja ali dela posameznega specializanta v program specializacije,
– sodelovanje pri pripravi individualiziranega programa poteka specializacije za posameznega specializanta,
– sodelovanje pri organiziranju skupinskih oblik izobraževanja specializantov,
– vzpostavljanje in vzdrževanje ustrezne ravni kakovosti usposabljanja posameznih specializantov in izvajanja specializacij v pooblaščenih ustanovah,
– spremljanje napredovanja usposabljanja posameznih specializantov in sprotnega preverjanja znanja, kot ga opredeljuje program specializacije,
– pregledovanje izpolnjenih listov zdravnika specializanta ob vlogah za opravljanje specialističnega izpita,
– sodelovanje pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov specializacij.
VII. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
36. člen
Specializacija se začne najpozneje z dnem, ki je določen v sklepu o specializaciji.
Kandidat, ki iz utemeljenega razloga ne more začeti specializacije do dne, določenega v sklepu o specializaciji, mora pred nastopom tega datuma pisno obvestiti zbornico o razlogih. V primeru, da je razlog utemeljen, zbornica kandidatu datum začetka, določenega v sklepu, ustrezno podaljša.
Kandidat, ki ne začne specializacije do dne, določenega v sklepu o specializaciji, in zbornice o tem ne obvesti, izgubi pravico do opravljanja te. Kandidat lahko ponovno kandidira na novem razpisu z novo vlogo za isto ali drugo vrsto specializacije.
Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot dolžina specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije.
Dejansko traja specializacija tako dolgo, da kandidat pridobi znanje in veščine s celotnega področja specializacije v tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko opravljal samostojno delo.
Predlog za podaljšanje trajanja specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v 30 dneh od vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev lahko pritoži na Ministrstvo za zdravje.
37. člen
Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljen sekundarijat, opravljena druga specializacija), druge storitve s področja sedanje specializacije pa le po predhodnem pisnem pooblastilu ali pod neposrednim nadzorom mentorja.
Podpis mentorja v listu zdravnika specializanta, ki v skladu z določbo 43. člena tega pravilnika potrjuje, da je specializant pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine določenega dela programa in obenem pomeni, da je specializant usposobljen in odgovoren za opravljanje teh del in storitev.
38. člen
Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.
Specializant se v času specializacije vključuje v opravljanje dežurne službe pod naslednjimi pogoji:
1. predhodno mora tri mesece štirikrat mesečno dežurati pod nadzorstvom specialista;
2. v ustanovi, kjer bo opravljal dežurno službo, morajo interno preveriti njegovo znanje iz področja urgentnih stanj ustrezne specialnosti, izmed treh članov komisije morata vsaj dva izpraševalca redno opravljati delo v času dežurstva in izpolnjevati pogoje za imenovanje za glavnega mentorja s specialističnega področja, za katerega je dežurstvo namenjeno;
3. izpitna komisija izdela pisni zapisnik preizkusa in izda potrdilo o usposobljenosti za opravljanje dežurne službe, na podlagi katerega se izdela predlog za dežuranje vodstvu ustanove in glavnemu mentorju specializanta;
4. v času specializantovega opravljanja dežurne službe mora ustanova določiti nadzornega zdravnika – specialista za konzultacijo. Ta mora specializantu ves čas opravljanja dežurne službe omogočati posvetovanje.
39. člen
Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.
Prekinitve specializacije zaradi bolezni, izrednega dopusta, izpolnjevanja vojaških obveznosti ipd., ki skupaj ne trajajo dalj kot dvajset delovnih dni v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.
Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih opravičljivih obveznostih se čas specializacije ustrezno podaljša.
V primeru, da je prekinitev specializacije daljša od 3 let, o možnosti nadaljevanja že začete specializacije odloči zbornica.
40. člen
Specializant, ki se želi preusmeriti iz že odobrene specializacije v drugo specializacijo, ponovno kandidira na javnem razpisu za novo specializacijo. V primeru odobritve nove specializacije se z odločbo o odobritvi le-te odloči tudi o prenehanju prej odobrene specializacije. O priznanju že opravljenih kroženj odloči zbornica.
41. člen
Zdravniku specializantu se lahko program opravljenega sekundarijata po končanem pripravništvu delno ali v celoti všteva v program specializacije. Odločitev o tem sprejme zbornica na predlog specializantovega glavnega mentorja.
V čas specializacije se lahko šteje tudi drugo izobraževanje in usposabljanje ali delo, če je bilo le-to v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela oziroma usposabljanja odloča zbornica.
42. člen
Če glavni mentor ugotovi, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, mora najkasneje po šestih mesecih in po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlagati prenehanje specializacije. O predlogu odloči zbornica, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta. Zoper odločitev zbornice se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na Ministrstvo za zdravje.
43. člen
Opravljanje posameznih delov programa in posegov se v času specializacije potrjuje v listu zdravnika specializanta. To je dokument, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine.
VIII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
44. člen
Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.
45. člen
Specializant, ki opravi predpisan program, lahko pristopi k specialističnemu izpitu.
Specializant vlogo za opravljanje specialističnega izpita naslovi na zbornico. K vlogi priloži ustrezno izpolnjen list zdravnika specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in morebitne druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije.
Opravljanje specialističnega izpita odobri zbornica.
46. člen
Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica v tridesetih dneh po prejemu vloge izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Datum izpita se predhodno uskladi s člani izpitne komisije, rok za izpit pa ne sme biti prej kot v petnajstih dneh od dneva vročitve odločbe. Odločba se pošlje kandidatu, članom izpitne komisije in glavnemu mentorju.
Na utemeljeno prošnjo kandidata lahko predsednik komisije preloži izpit za največ petnajst dni. V vsakem drugem primeru se izpit ponovno razpiše.
47. člen
Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.
48. člen
Tričlanska izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Zapisnikarja, ki je zdravnik, določi predsednik izpitne komisije. Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti naziv učitelja medicinske fakultete, višjega svetnika ali svetnika. Član izpitne komisije je lahko tudi specialist z najmanj desetimi leti izkušenj na svojem področju. Komisija je lahko tudi mednarodna. Predsednik izpitne komisije mora biti specialist ali strokovnjak tiste specialnosti, s področja katere se opravlja specialistični izpit.
Predsednik izpitne komisije mora praviloma imeti dolgoletne izkušnje s preverjanjem znanja na specialističnih izpitih.
Seznam članov izpitnih komisij pripravi zbornica v sodelovanju z medicinsko fakulteto, strokovnimi združenji in sekcijami Slovenskega zdravniškega društva.
Izpitu praviloma prisostvuje tudi glavni mentor, vendar ne more sodelovati pri delu izpitne komisije.
49. člen
Specialistični izpit obsega teoretični in praktični del.
50. člen
Izpitna komisija odloča z večino glasov.
Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z: “opravil“ ali “ni opravil“. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oznako “s pohvalo“.
51. člen
Če kandidat ni opravil izpita, lahko izpitna komisija predpiše podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za nadaljevanje.
Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.
52. člen
Če kandidat neopravičeno ne pride na izpit ali odstopi od že začetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
Če kandidat ne pride na izpit iz opravičljivega razloga, se mora k izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi zbornica, se šteje, da se kandidat prvič prijavlja na izpit.
53. člen
Kandidat, ki drugič ne opravi izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja izpita v tekočem letu.
54. člen
Zoper odločitev izpitne komisije se specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju izpita.
55. člen
O poteku izpita se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, katerega vzorec je priloga tega pravilnika. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo ga vsi člani komisije. Zapisnik se izroči kandidatu in zbornici najpozneje v sedmih dneh po končanem izpitu.
56. člen
Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in mu z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Vzorec potrdila je priloga tega pravilnika. Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu podpišejo predsednik sveta (za doktorje dentalne medicine predsednik odbora za zobozdravstvo), predsednik zbornice in predsednik izpitne komisije.
Po izdaji potrdila in na podlagi vloge zbornica specialistu izda licenco za opravljanje specialnosti.
Naziv specialist za nefrologijo, specialist za gastroenterologijo, specialist za pnevmologijo, in specialist za internistično onkologijo lahko pridobijo specialisti za interno medicino, ki so na teh kliničnih področjih delali najmanj 6 let in so opravili vse s programom specializacije predpisane posege.
Naziv specialist za travmatologijo, specialist za torakalno kirurgijo, specialist za kardiovaskularno kirurgijo, specialist za abdominalno kirurgijo, specialist za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo in specialist za nevrokirurgijo lahko pridobijo specialisti za splošno kirurgijo, ki so na teh kliničnih področjih delali najmanj 6 let in so opravili vse s programom specializacije predpisane posege.
Naziv specialist za ortopedsko kirurgijo lahko pridobijo specialisti za ortopedijo, ki so na tem kliničnem področju delali najmanj 6 let in so opravili vse s programom specializacije predpisane posege.
Naziv specialist za otroško in mladostniško psihiatrijo lahko pridobijo specialisti za psihiatrijo, ki so na tem kliničnem področju delali najmanj 6 let in so opravili vse s programom specializacije predpisane posege.
Postopek in pogoje pridobitve naziva določi zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
57. člen
Specialistični naziv, pridobljen v tujini, se prizna, če program specializacije v tujini ustreza programu, ki velja v Republiki Sloveniji.
O pogojih za priznanje specializacije na podlagi prejšnjega odstavka odloči zbornica.
Specialistični naziv, pridobljen v državah članicah Evropske unije, se prizna po postopku in v skladu s pogoji, ki jih določajo zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije (Uradni list RS, št. 86/02), mednarodne pogodbe in ustrezni pravni akti Evropske unije.
IX. SPECIALIZACIJE TUJIH DRŽAVLJANOV
58. člen
Tuj državljan lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z zakonom in s tem pravilnikom ter po programu, ki velja za državljane Republike Slovenije.
59. člen
Za tuje državljane veljajo enake določbe glede vsebine in poteka specializacije ter opravljanja izpita, kakor za slovenske državljane.
X. FINANCIRANJE SPECIALIZACIJ
60. člen
Višino šolnine za specializacijo samoplačnikov in stroške izpita določi zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 8/98, 44/99, 59/99, 109/99, 35/00, 42/00, 57/00, 107/00, 113/00, 50/01, 69/01, 7/02 in 43/02).
62. člen
Programi specializacij, ki so del priloge št. 1A in 1B tega pravilnika, se ne objavijo v Uradnem listu Rrepublike Slovenije in so vsem na vpogled na sedežu zbornice in na spletni strani zbornice.
63. člen
Določba drugega odstavka 13. člena in tretjega odstavka 57. člena se začneta uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
64. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
prim. Anton Židanik, dr. med. l. r.
Predsednik Skupščine
Zdravniške zbornice Slovenije
