Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2003 z dne 20. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2003 z dne 20. 6. 2003

Kazalo

2970. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana - prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2000, stran 7090.

Na podlagi določil zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in na podlagi 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 5. redni seji dne 26. 5. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega
in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2000
1. člen
Sprejme se sprememba in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjenega v letu 2000.
2. člen
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del (Uradni list RS, št. 27/85, 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99 – v nadaljevanju: plan) se nanašajo na področja, sprejeta v programu priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 85/99), ki so:
1. Uskladitev rabe zemljišč z dejanskim stanjem: dopolnitev območij stavbnih zemljišč z območji, za katere so bila izdana predpisana dovoljenja za gradnjo na podlagi izvedbenega akta. V to dopolnitev so vključena tudi območja stavbišč, ki doslej še niso bila evidentirana.
2. Širitev urbanih območij in drugih posegov v prostor:
2.1. Širitev območij stavbnih zemljišč razpršene gradnje zaradi širitve funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, stanovanjske in druge gradnje, širitve organizirane turistične ponudbe in širitve proizvodnih dejavnosti;
2.2. Širitve ureditvenih območij naselij, za katere je ugotovljeno, da v okviru sedanjih meja nadaljnja gradnja ni možna;
3. Širitev raziskovalnega in pridobivalnega območja rudnin (opekarska glina);
4. Uskladitev prostorskega plana občine z novimi republiškimi obveznimi izhodišči na področjih:
– promet,
– energetika,
– vodno gospodarstvo,
– poselitev,
– kulturna dediščina,
– naravna dediščina,
– civilno letalstvo.
Sestavni del plana je sklep Vlade Republike Slovenije, št. 350-00/2001-116 z dne 11. 3. 2003, sprejet na osnovi mnenja Ministrstva za okolje in prostor RS, Urada za prostorsko planiranje št. 352-11-88/00 z dne 4. 3. 2003 o usklajenosti predloga prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica, dopolnjenega 2000, z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 ter Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96. 11/99 in 4/03) ter srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
3. člen
1. V podpoglavju 3.1. Zasnova organizacije dejavnosti se pred štirinajstim odstavkom doda naslednje besedilo: “Na območju Občine Slovenska Bistrica potekata železniški progi Ljubljana–Zidani most–Maribor in Pragersko–Ormož–Središče. Na obeh železniških progah je predvideno povečanje hitrosti do 160 km/h in s tem deviacija obstoječe trase. Predvidena je tudi izgradnja drugega tira in elektifikacija železniške proge Pragersko–Ormož.”
Za štirinajstim odstavkom se tekst dopolni z naslednjim besedilom: “Na področju kolesarskih povezav sta urejeni Granitna (gorska) in Močvirska (ravninska) kolesarska pot. Mednarodna kolesarska povezava oziroma daljinska kolesarska pot skozi Občino Slovenska Bistrica je v proučevanju.”
Za petnajstim odstavkom se doda naslednje besedilo: “Del območja občine sodi v območje nadzorovane rabe in v terminalno kontrolno cono letališča Maribor ter v območje nadzorovane rabe letališča Slovenske Konjice. Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.”
Dvajseti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: “Za področje obrambe so v občini perspektivna naslednja območja:
– območja izkjučne rabe:
– Zgornja Ložnica, skladišče minsko eksplozivnih sredstev,
– Brinje, vadišče,
– Črešnjevec, vadišče,
– Vojašnica Slovenska Bistrica,
– Velenik, vadišče,
– Vrhloga, položaj protizračne obrambe in
– Boč, objekt zvez,
– območje možne izključne rabe:
– Vzletišče Slovenska Bistrica, helioport.
Za primer morebitne vojne bodo načrtovane in pripravljene prostorske rešitve za postavitev začasnih bivalnih in drugih kompleksov na takšnih lokacijah in v tolikšnem obsegu, da ne bodo ovirale urbane zasnove naselij, niti ne bodo povzročale trajnih negativnih, predvsem ekoloških posledic. Načrtovanje takšnih kompleksov je vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo komunalne infrastrukture.
Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in vojnega delovanja.
Območje občine je ogroženo zaradi poplavnosti številnih hudourniških potokov, predvsem pa na območju povodja reke Polskave in ob reki Dravinji.
Območje občine večinoma ni plazovito, posamična plazovita območja se pojavljajo le na delu vznožja Pohorja na območju Kovače vasi in delno v Dravinjskih goricah.
Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK dvanajststopenjski lestvici.
Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.”
2. V podpoglavju 3.2. Zasnova namenske rabe:
– se prvi stavek četrtega odstavka spremeni tako, da glasi:
“Na področju kmetijstva bomo izkoristili naravne danosti najboljših kmetijskih zemljišč; teh je 7.635,92 ha od 13.773,94 ha vseh obdelovalnih površin. Pri tem pa je že upoštevano, da se je obseg najboljših kmetijskih zemljišč zaradi posegov zmanjšal za 44,60 ha, obseg drugih kmetijskih zemljišč pa za 16,10 ha”;
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki glasi:
“Nova kvalitetna zemljišča bomo pridobili tudi s sanacijo obstoječih degradiranih ali začasno za nekmetijske namene uporabljenih zemljišč. Na območju deponije komunalnih odpadkov bo s selekcijo odpadkov in ustrezno sanacijo oziroma rekultivacijo tako dobljenih površin mogoče pridobiti 5 ha najboljših kmetijskih zemljišč.”
– v šestem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da glasi:
“Gozdovi zavzemajo površino 17.596,83 ha ali 53% občinskega prostora, pri tem pa je že upoštevano zmanjšanje njihovega obsega zaradi posegov v gozdna zemljišča za 8,27 ha”;
– v trinajstem odstavku se besedilo odstavka dopolni tako, da se pred prvim stavkom tega odstavka doda besedilo: “Na področju gospodarjenja z vodami bo upoštevana naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora.”;
– drugi stavek petnajstega odstavka oziroma novega šestnajstega odstavka se dopolni tako, da glasi: “Po eksploataciji glinokopa bo del izkoriščenih površin namenjen za centralno komunalno deponijo, ki bo v končni fazi s sofinanciranjem uporabnika glinokopa sanirana v kmetijske površine.”
– sedemnajsti odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: “Za potrebe eksploatacije gline se pridobivalno območje gline povečuje za 10,5 ha.”;
– devetnajsti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:
“Zasnovo varstva naravne dediščine tvorijo že zavarovana in za zavarovanje predvidena območja naravne dediščine. Območje nezavarovane naravne dediščine je regijski park Pohorje, z odlokom zavarovana naravna dediščina so krajinski parki Boč – Donačka gora, Štatenberg in Žabljek ter številni naravni rezervati in hidrološki, geomorfološki, zoološki, botanični, ornitološki in dendrološki naravni spomeniki.
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice za prostor izven območij zavarovane naravne dediščine. Za območje naravnih znamenitosti, ki so zavarovane z odlokom (Uradni list RS, št. 21/92), se upoštevajo določila tega odloka.
Za vse posege na območje naravne dediščine in naravnih vrednot ter ekološko pomembnih območjih je treba v skladu z zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 119/02) pridobiti predhodno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo narave.
Območja naravne dediščine in naravnih vrednot, predlaganih za zavarovanje, so prikazana na karti št. 7/1 in 7/2 “Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine”, zavarovane naravne dediščine je prikazana tudi v kartografski dokumentaciji k planu.
Namen varovanja območij in objektov kulturne dediščine je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Na območju občine je 17 območij in objektov kulturne dediščine državnega pomena ter veliko število območij in objektov lokalnega pomena, ki so zavarovani z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92). Poleg zavarovanih območij in objektov kulturne dediščine je na območju občine več primerov evidentiranih in za zavarovanje predlaganih območij in objektov kulturne dediščine, razvidnih iz Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, oktober 2001). Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je potrebno upoštevati tako določila in režime varovanja iz odloka kot tudi podrobnejša varstvena merila in režime za posamezen tip enote kulturne dediščine iz strokovne podlage. Skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje.
Vsa območja in objekti kulturne dediščine, zavarovani in evidentirani, so prikazani na karti št. 7/1 in 7/2 “Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine”, zavarovana območja in objekti kulturne dediščine so prikazani tudi v kartografski dokumentaciji k planu.
– v šestindvajsetem odstavku se, skladno s predvidenimi širitvami naselij, površine nekaterih ureditvenih območij spremenijo, in sicer:
“Zg. Polskava       155,27.
Pragersko           135,23
Poljčane            197,29
Slov. Bistrica      621,60”
– osemindvajseti odstavek se spremeni tako, da glasi: “Izven ureditvenih območij naselij bo gradnja možna le v zaselkih, in sicer s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem zaselkov ter za potrebe, ki jih v 6. členu dopušča zakon o urejanju prostora. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen oziroma v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu z določili dolgoročnega plana države.
Stavbna zemljišča, prikazana v kartografskem delu plana, obsegajo obstoječe stanje zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Stavbna zemljišča so tudi zemljišča, ki v kartografskem delu plana morda niso posebej prikazana, pa na njih stojijo objekti, zgrajeni na podlagi predpisanih dovoljenj ali zgrajeni pred letom 1967 in zemljišča, za katera je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, odmerjena na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije.
Nova stavbna zemljišča se določijo v postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine.”
V podpoglavju 4.1. Pregled obveznih izhodišč dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov Občine Slovenska Bistrica se dopolnijo obvezna izhodišča na področjih:
Vodno gospodarstvo:
– zasnova regulacije odsekov vodotokov
– načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema
Varstvo naravne dediščine:
– zasnova varstva regijskih parkov (regijski park Pohorje)
– zasnova varstva krajinskih parkov
– zasnova varstva naravnih rezervatov
– zasnova varstva pomembnejših naravnih spomenikov
Varstvo kulturne dediščine:
– zasnova varstva pomembnejše kulturne dediščine
Poselitev:
– načela in kriteriji za usmerjanje poselitve
Promet:
– zasnova omrežja avtocest
– zasnova omrežja glavnih in regionalnih cest
3. V podpoglavju 11.2. Kartografska dokumentacija v merilu 1:5000 se besedilo spremeni tako, da se v tretjem odstavku številka 1998 nadomesti s številko 2000. V istem poglavju se v četrtem odstavku besedilo “bilanca površin” spremeni tako, da glasi:
-----------------------------------------------------------------
                    Plan 1998   Sprememba   Sprememba        Plan
                         v ha      zaradi        v ha        2000
                                izločitve                    v ha
                                     nove
                                   Občine
                                Oplotnica
-----------------------------------------------------------------
najboljše kmetijsko
zemljišče            8.429,47    7.680,52     – 44,60    7.635,92
-----------------------------------------------------------------
drugo kmetijsko
zemljišče            7.066,90    6.154,12     – 16,10    6.138,02
-----------------------------------------------------------------
gozd                19.210,03   17.605,10      – 8,27   17.596,83
-----------------------------------------------------------------
stavbno zemljišče    2.179,87    1.904,26     + 58,47    1.962,73
-----------------------------------------------------------------
neplodno               116,93      108,00     + 10,50      118,50
-----------------------------------------------------------------
                    37.003,00   33.452,00               33.452,00
-----------------------------------------------------------------
4. V poglavju 12. Dokumentacija k planu se v drugem stavku številka 1998 nadomesti s številko 2000.
4. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Slovenska Bistrica so stalno na vpogled v Oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 10/032-01/5-4/2003
Slovenska Bistrica, dne 26. maja 2003.
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti