Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) in 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

Zavod je leta 1948 ustanovila Vlada LR Slovenije z uredbo o ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve (Uradni list LRS, št. 7/1948). Z uveljavitvijo uredbe o ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, ki jo je leta 1959 izdal Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije, je v sestav inštituta prešel Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani in Zgodovinski arhiv CK ZKS (Uradni list LRS, št. 23/1959). Na podlagi odločitve ustanovitelja se je Muzej ljudske revolucije leta 1962 izločil iz tega inštituta in nadaljeval z delom kot samostojen Muzej ljudske revolucije (Uradni list LRS, št. 20/62). Leta 1994 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine (Uradni list RS, št. 28/94) in leta 2001 sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije (Uradni list RS, št. 66/01 in 20/02), s katerima je uskladila status in delovanje zavoda z veljavnimi predpisi.

Slovenski muzej novejše zgodovine na temelju poslanstva ohranja, proučuje in komunicira materialno in nematerialno dediščino s področja zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja dalje. Svoje poslanstvo utemeljuje na zbirkah gradiva iz I. in II. svetovne vojne, gradiva med obema vojnama in gradiva iz obdobja socializma in o nastanku nove države. Zbirke združujejo muzejske predmete, arhivsko in knjižnično gradivo, likovna dela ter fotografije, ki se dopolnjujejo na osnovi zbiralne politike muzeja.

Ime zavoda: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Sedež javnega zavoda: Ljubljana, Celovška c. 23.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 1/00336/00.
Zavod ima dislocirano organizacijsko enoto v Brestanici, Cesta izgnancev 3, Brestanica.

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naloge:
– evidentira, dokumentira, raziskuje, inventarizira kulturno dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,
– varuje in hrani zbirke, ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja in zbiralno politiko,
– aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi ustanovami in drugimi državnimi javnimi zavodi ter RTV Slovenija,
– razvija vlogo osrednjega (državnega) muzeja za področja svojih zbirk v sodelovanju z mrežo muzejev, z uporabniki muzeja in muzejskimi partnerji,
– v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja muzejskega gradiva,
– skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev,
– vodi strokovno izobraževanje pripravnikov,
– daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,
– posreduje podatke o dediščini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,
– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,
– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,
– povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in skrbi za načrtno varovanje in hranjenje te kulturne dediščine,
– pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji,
– letni program razstav usklajuje z razstavnimi termini z ostalimi državnimi muzeji,
– vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je odprta javnosti in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardih in zakonodaji,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja ter druge oblike promocijskega materiala,
– vodi evidence nezakonito odtujenih predmetov kulturne dediščine,
– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCA (Object ID), v skladu s poslanstvom muzeja, na spomenikih v državni lasti, ki niso v upravljanju drugega državnega muzeja.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naslednje naloge:
– pripravlja razstave za druge muzeje.
Za uresničevanje svojega poslanstva mora biti zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu (razen med državnimi prazniki) in mora zagotoviti brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.

Naloge iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/92.5      Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge Kulturne dejavnosti
O/92.511    Dejavnost knjižnic
O/92.512    Dejavnost arhivov
O/92.521    Dejavnost muzejev
O/92.522    Varstvo kulturne dediščine
O/92.3      Druge razvedrilne dejavnosti
O/92.32     Obratovanje objektov za kulturne prireditve
K72/4       Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami
K/72.40     Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami
K/73.2      Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju  družboslovja in humanistike
K/73.202    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74.8      Raznovrstne poslovne dejavnosti
K/74.81     Fotografska dejavnost
K/74.841    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
M/80.4      Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje
M/80.422    Drugo izobraževanje, d.n.
DE/22.1     Založništvo
DE/22.11    Izdajanje knjig
DE/22.13    Izdajanje revij in periodike
DE/22.14    Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.15    Drugo založništvo
DE/22.3     Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
DE/22.32    Razmnoževanje video zapisov
DE/22.33    Razmnoževanje računalniških zapisov
F/45.2      Gradnja objektov in delov objektov
F/45.25     Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok
O/92.1      Filmska in video dejavnost
O/92.13     Kinematografska dejavnost
DN/36.3     Proizvodnja pohištva
DN/36.14    Proizvodnja drugega pohištva, d.n.
DN/36.6     Druge predelovalne dejavnosti, d.n.
DN/36.63    Proizvodnja drugih izdelkov, d.n.
G/52.4      Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G/52.488    Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G/52.6      Trgovina na drobno zunaj prodajaln
G/52.62     Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah
G/52.63     Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
H/55.4      Točenje pijač in napitkov
H/55.403    Točenje pijač in napitkov v drugih lokalih
K/70.2      Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/70.20     Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.4      Izposojanje izdelkov široke porabe
K/71.403    Izposojanje drugih predmetov široke potrošnje
K/74.2      Projektiranje in tehnično svetovanje
K/74.204    Drugo projektiranje in tehnično svetovanje
K/74.8      Raznovrstne poslovne dejavnosti
K/74.832    Fotokopiranje in drugo izobraževanje
K/74.843    Druge poslovne dejavnosti
O/92.3      Druge razvedrilne dejavnosti
O/92.31     Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje.

Organi zavoda so:
– direktor,
– svet,
– strokovni svet.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja daje minister.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v dejavnosti muzeja,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– da pozna področje dela muzeja,
– da je sposoben organizirati in voditi delo,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– če sam zahteva razrešitev,
– zaradi bistvenih sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva,
– če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.

Naloge direktorja:
1. načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
2. sprejema strateški načrt,
3. sprejema program dela s finančnim načrtom,
4. sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
5. sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
6. sprejema kadrovski načrt,
7. sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
8. sprejema druge akte, za katere je tako določeno s predpisi in zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,
9. poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
10. pripravi letno poročilo,
11. sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
12. izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
13. imenuje pomočnike direktorja,
14. oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
15. skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
16. skrbi za promocijo zavoda,
17. skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
18. zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
19. določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost,
20. izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
21. odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
22. odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo preko polnega delovnega časa,
23. določa plače, odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
24. imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
25. opravlja druge zadeve, ki jih določajo veljavni predpisi in ta sklep.
K aktom iz druge, tretje, pete, šeste, sedme in enajste točke prejšnjega odstavka daje soglasje svet.

V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Zavod ima lahko pomočnika direktorja na enem izmed naslednjih področij:
– za področje strokovnega dela, ali
– za področje programov za javnost, ali
– za področje poslovanja.
O potrebnosti pomočnika za eno od navedenih področij odloči svet zavoda za vsak mandat direktorja posebej, in sicer glede na možnost, da posamezno področje vodi neposredno direktor sam.
Pomočnika imenuje direktor na podlagi javnega razpisa.
Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi.
Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas.

Pomočnik direktorja za področje strokovnega dela mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba ene izmed strok s področja delovanja muzeja,
– strokovni naziv s področja muzejske dejavnosti,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu v muzejih,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela.
Pomočnik direktorja za področje programov za javnost mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba ene izmed strok s področja delovanja muzeja,
– strokovni naziv s področja muzejske dejavnosti,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu v muzejih,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela.
Pomočnik direktorja za področje poslovanja muzeja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela.
Naloge in pristojnosti pomočnika direktorja določa akt o sistemizaciji delovnih mest.

Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju.

Svet zavoda sestavlja pet članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
Na prvi konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ministrstvo o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.

Naloge sveta zavoda:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest in organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam storitev,
– potrjuje letno poročilo zavoda,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju ministra,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.

Strokovni svet sestavlja šest članov, in sicer:
– dva člana izvolijo zaposleni, in sicer enega izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen, in enega izmed vseh zaposlenih.
– po enega člana predlagajo: Kulturniška zbornica Slovenije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za zgodovino in Skupnost muzejev Slovenije.
Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju, sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev. Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na prvi konstitutivni seji člani strokovnega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom strokovnega sveta traja 4 leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet s poslovnikom.

Naloge strokovnega sveta:
– spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.

Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda oziroma strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Članom sveta zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Članom strokovnega sveta prične teči mandat z dnem konstituiranja.

Član sveta zavoda ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj na predlog sveta zavoda ali ministra.

Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu preneha s prenehanjem delovnega razmerja in v drugih primerih, določenih v aktu iz drugega odstavka 18. člena.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali minister.

Zavod upravlja z nepremičninami in opremo, ki je bila kot del javne kulturne infrastrukture dodeljena zavodu v upravljanje za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, in sicer:
– stavba na Celovški 23 v Ljubljani, parc. št.: 1359/2, parc. št. 1356 dvorišče, parc. št. 1357 poslovna stavba, parc. št. 1358 travnik, parc. št. 1358 dvorišče, parc. št. 1359/1 park, parc. št. 359/3 dvorišče,
– stanovanje št. 23 na Merčnikovi 1 v Ljubljani ter stanovanji A 9 št. 52 in B 3 –1010 št. 10 na Hrvaškem na otoku Pag v naselju Gajac v Novalji.
Poleg nepremičnin zavod upravlja tudi z vsemi inventariziranimi muzejskimi predmeti.

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z muzejskimi zbirkami in nepremičninami pa po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Za obveznosti zavoda odgovarja Republika Slovenija do višine sredstev, ki jih v tekočem letu zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Svet zavoda in strokovni svet zavoda se konstituirata najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.
Dosedanji direktor nadaljuje z delom do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Akt o sistemizaciji delovnih mest, strateški in kadrovski načrt morajo biti sprejeti najkasneje do 29. 11. 2003. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem sklepom.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati statut Muzeja novejše zgodovine Slovenije z dne 19. 7. 1994, razen določb, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda. Te določbe se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet in prenehajo veljati po končanih postopkih teh volitev.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije (Uradni list RS, št. 66/01 in 20/02).

Direktor poskrbi za vpis tega sklepa v sodni register v skladu z veljavnimi predpisi.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.