Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl US, 8/96, 31/00 in 36/00), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) in 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

Zavod je bil kot Kranjski deželni muzej ustanovljen s sklepom Deželnih stanov Kranjske dne 15. oktobra 1821 in s potrditvijo tedanje vlade dne 8. junija 1826. Kranjski deželni muzej se je po prvi svetovni vojni preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani, ta pa se je z dekretom pokrajinske uprave v Ljubljani št. 5370/1 z dne 8. maja 1944 razdelil v dve samostojni ustanovi: Kulturno zgodovinski muzej v Ljubljani in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Zavod je prišel v upravo Narodne vlade Slovenije, zatem Vlade LR Slovenije in je po zakonu o muzejih (Uradni list LRS, št. 32/59) opravljal funkcijo ustanovitelja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. V zakonu o predstavnikih družbenih skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture itd. (Uradni list SRS, št. 42/66) pa fungira kot ustanovitelj SR Slovenija prek Izvršnega sveta Skupščine SRS. Leta 1963 (Uradni list SRS, št. 33/63) se je Prirodoslovni muzej v Ljubljani kot centralna republiška ustanova preimenoval v Prirodoslovni muzej Slovenije.

Prirodoslovni muzej Slovenije na temelju poslanstva ohranja, proučuje in komunicira materialno in nematerialno dediščino naravnega izvora in biotsko raznovrstnost. Muzej utemeljujejo zoološke, botanične in geološke zbirke, ki se dopolnjujejo na osnovi zbiralne politike.

Ime zavoda: Prirodoslovni muzej Slovenije.
Skrajšano ime: PMS.
Sedež javnega zavoda: Prešernova 20, Ljubljana.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 1/1244/00.

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:
– evidentira, dokumentira, raziskuje, inventarizira dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda, varuje in hrani zbirke, ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja,
– aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem, naravovarstvenem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi ustanovami in državnimi javnimi zavodi ter RTV Slovenija,
– razvija vlogo osrednjega muzeja za področja svojih zbirk v sodelovanju z mrežo muzejev, uporabniki muzeja in muzejskimi partnerji,
– v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja zbirk kulturne dediščine naravnega izvora,
– skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev,
– vodi strokovno izobraževanje pripravnikov,
– daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,
– posreduje podatke o dediščini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,
– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,
– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave iz področja svojega delovanja, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,
– razvija preparatorsko dejavnost in se povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji ter izvaja prepariranje predmetov drugih muzejev v skladu s svojim letnim programom,
– letni program razstav in prireditev usklajuje z razstavnimi termini z ostalimi državnimi muzeji,
– vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je odprta javnosti in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardih in zakonodaji,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja ter druge oblike promocijskega materiala,
– vodi evidenco nezakonito odtujenih predmetov kulturne dediščine naravnega izvora,
– evidentira kulturno dediščino naravnega izvora po standardih UNESCA (Object ID).
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naslednje naloge:
– dokumentira in obdeluje zvočne posnetke iz narave,
– spremlja populacije in migracije ptic v okviru obročkovalne dejavnosti, organizira, koordinira in usmerja delo zunanjih sodelavcev obročkovalcev, ter skrbi za njihovo izobraževanje,
– znanstveno-raziskovalno proučuje naravo in kulturno dediščino naravnega izvora,
– organizira znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in podobno, predvsem s področja raziskovanja narave in kulturne dediščine naravnega izvora,
– raziskuje in opravlja študije ter znanstvene elaborate o varovanju narave in kulturne dediščine naravnega izvora,
– izdeluje ekspertize in daje nasvete, pojasnila in drugo strokovno pomoč fizičnim in pravnim osebam pri vrednotenju posegov v naravo in kulturno dediščino naravnega izvora.
Za uresničevanje svojega poslanstva mora biti zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu (razen med državnimi prazniki) in mora zagotoviti brezplačni ogled stalnih zbirk vsako prvo nedeljo v mesecu.

Naloge iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/92.511    Dejavnost knjižnice
O/92.521    Dejavnost muzejev
O/92.530    Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov ter naravnih rezervatov
O/92.310    Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.320    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.340    Druge razvedrilne dejavnosti
O/92.720    Druge dejavnosti za sprostitev, d.n.
O/92.110    Snemanje filmov in videofilmov
O/92.130    Kinematografska dejavnost
M/80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
K/74.400    Oglaševanje
K/74.810    Fotografska dejavnost
K/74.852    Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873    Druge poslovne dejavnosti, d.n.
K/73.101    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja
K/73.201    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju  družboslovja
K/72.300    Obdelovanje podatkov
K/72.400    Omrežne podatkovne storitve
K/72.600    Druge računalniške dejavnosti
K/70.200    Dajanje lastnih nepremičnin v najem
H/55.239    Druge nastanitve za krajši čas
H/55.301    Dejavnost restavracij in gostiln
H/55.303    Dejavnost slaščičarn, kavarn
H/55.400    Točenje pijač
G/52.471    Dejavnost knjigarn
G/52.472    Trgovina na drobno s časopisi, revijami
G/52.488    Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
G/52.610    Trgovina na drobno po pošti
G/52.630    Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
DE/22.110   Izdajanje knjig
DE/22.130   Izdajanje revij in periodike
DE/22.140   Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150   Drugo založništvo
DE/22.310   Razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320   Razmnoževanje video zapisov
DE/22.330   Razmnoževanje računalniških zapisov.

Organi zavoda so:
– direktor,
– svet,
– strokovni svet.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v dejavnosti muzeja,
– najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela muzeja,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih,
– če ne uresničuje sklepov sveta oziroma ustanovitelja,
– če ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,
– če z nepravilnim ali nevestnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.

Naloge direktorja:
1. načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
2. sprejema strateški načrt,
3. sprejema program dela s finančnim načrtom,
4. sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
5. sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
6. sprejema kadrovski načrt,
7. sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
8. sprejema druge akte, za katere je tako določeno s predpisi in zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,
9. poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
10. pripravi letno poročilo,
11. sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
12. izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in ustanovitelja oziroma ministra,
13. imenuje pomočnike direktorja,
14. oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
15. skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
16. skrbi za promocijo zavoda,
17. skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
18. zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
19. določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost,
20. izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
21. odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
22. odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo preko polnega delovnega časa,
23. določa plače, odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
24. imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
25. opravlja druge zadeve, ki jih določajo veljavni predpisi in ta sklep.
K aktom iz druge, tretje, pete, šeste, sedme in enajste točke prejšnjega odstavka daje soglasje svet.

Pooblastila direktorja
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Zavod ima lahko pomočnika direktorja na enem izmed naslednjih področij:
– za področje strokovnega dela, ali
– za področje programov za javnost, ali
– za področje poslovanja.
O potrebnosti pomočnika za eno od navedenih področij odloči svet zavoda za vsak mandat direktorja posebej in sicer glede na možnost, da posamezna področja vodi neposredno direktor sam.
Pomočnika imenuje direktor na podlagi javnega razpisa.
Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas.

Pomočnik direktorja za vodenje strokovnega dela mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v dejavnosti zavoda,
– izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– poznavanje osnov dela z osebnim računalnikom.
Pomočnik direktorja za poslovanje zavoda mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
– izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– poznavanje osnov dela z osebnim računalnikom.
Pomočnik direktorja za programe za javnost mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopane v dejavnostih zavoda,
– izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– poznavanje osnov dela z osebnim računalnikom.

Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju.
Naloge in pristojnosti pomočnika direktorja določa akt o sistemizaciji delovnih mest.

Svet zavoda sestavljajo trije člani, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
Na prvi konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ministrstvo o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.

Naloge sveta zavoda:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam storitev,
– potrjuje letno poročilo zavoda,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju ministra,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.

Strokovni svet sestavlja šest članov, in sicer:
– dva člana izvolijo zaposleni, pri čemer je eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, drugi pa izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen;
– po enega člana predlagajo Biotehniška fakulteta in Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Skupnost muzejev Slovenije.
Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju, sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev.
Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na prvi konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom strokovnega sveta traja 4 leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet s poslovnikom.

Naloge strokovnega sveta:
– spremlja in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.

Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda oziroma strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Članom sveta zavoda prične teči mandat z dnem imenovanja.
Članom strokovnega sveta prične teči mandat z dnem konstituiranja.

Član sveta zavoda ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj na predlog sveta ali ministra.

Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu preneha s prenehanjem delovnega razmerja in v primerih, ki jih določa akt iz drugega odstavka 18. člena.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali minister.

Zavod deluje v delu stavbe na Prešernovi 20, s katero upravlja Narodni muzej Slovenije. Zavod upravlja z naslednjimi nepremičninami:
– v k.o. Brdo: parc. št. 1402/6 in 1406/5, z.k.v. 214 ter parc. št. 1902/8 in 1909/2, z.k.v. 309. Upravlja z depojskimi prostori na Žibertovi 1 (pritličje: parc. št. 2090/1 in 2090/3, k.o. Sp. Šiška, na parc. št. 1119/3) in s stanovanjem v Vrsarju (Pod voltom 6, parc. št. 60/2 in 64, z.k.v. E-32 v k.o. Vrsar).
Zavod upravlja z alpskim botaničnim vrtom Juliana v Trenti (parc. 75/3, z.k.v. 197, k. o. Trenta). Upravlja z vso opremo, ki je v teh prostorih in inventariziranimi muzejskimi predmeti.

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z muzejskimi zbirkami in nepremičninami pa po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Za obveznosti zavoda odgovarja Republika Slovenija do višine sredstev, ki jih v tekočem letu zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Svet zavoda in strokovni svet zavoda se konstituirata najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljajo njune naloge obstoječi organi.
Dosedanji direktor nadaljuje z delom do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Akt o sistemizaciji delovnih mest, strateški in kadrovski načrt morajo biti sprejeti najkasneje do 29. 11. 2003. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki ni v nasprotju z zakoni in tem sklepom.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Statut javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije z dne 17. 12. 2001, razen določb, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda. Te določbe se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet in prenehajo veljati po končanih postopkih teh volitev.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije (Uradni list RS, št. 75/97, 47/00 in 58/01).

Direktor poskrbi za vpis tega sklepa v sodni register v skladu z veljavnimi predpisi.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.