Na podlagi 43., 73. in 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/02) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet mestne občine Celje na seji dne 29. 5. 2003 sprejel

V skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje 1986-1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) se sprejme parcialni zazidalni načrt Slatina v Rožni dolini (cona A in delno B), ki ga je izdelalo podjetje PROSTOR d.o.o., Na jasi 6, 1236 Trzin pod številko 15/2002.

Sestavna dela odloka sta tekstualni in grafični del projekta iz 1. člena tega odloka.

Meje območja urejanja:
Celoten del cone A in delno B leži v sklopu k.o. Šmartno.
Začetek omejitvene linije cone je v SV vogalu parc št. 785 oziroma križišča cest (parc. št. 937, 929 in 932), tu se linija obrne za 90° proti J in poteka po Z robu ceste s parc. št. 929, od S vogala parcele 763/3, se obrne za 120° proti JZ in poteka ob cesti s parc št. 762/2 do parc. št. 763/1, jo obkroži, razen na J strani, preseka cesto s parc. št. 762/2 in parc. št. 763/2, pride do SZ vogala parc. št. 754/6, nadaljuje pot po J posestni meji te parcele do mejnika na parc. št. 780/2, tu se obrne proti JZ in poteka po Z meji parc. št. 780/2 in 780/3 ter 779, do javne ceste s parc. št. 934/1, zatem se obrne proti Z in poteka po javni cesti do parc. št. 754/5, ki jo v celoti obkroži, se ponovno vrne na cesto, do križišča s cesto s parc. št. 788/1, jo prečka, sledi J, V in S posestni meji parc. št. 788/1, se obrne proti S in poteka po V meji ceste do JZ mejnika parc. št. 788/4, zatem poteka po njeni J in V posestni meji do J meje parc. št. 788/2, tu se obrne za 90° proti V in poteka po njeni J meji do Z meje parc. št. 805/2, tu se obrne za 90° proti J in poteka po Z mejah parc. št. 805/2 /del/ in 805/1, do javne ceste s parc. št. 934/1, tu se zalomi proti V in poteka po cesti 934/1 do JV mejnika parc. št. 805/1, tu se obrne za 90° proti S in poteka po celotni V meji parc. št. 805/1 in 805/2 do poti s parc. št. 929, tu se obrne za 90° proti V, poteka do JV mejnika parc. št. 811/2, od tu dalje po V meji omenjene parcele do parc. št. 810, tu se obrne za 90° proti V in poteka po J meji parc. št. 810, 904/6 in 904/5, v JV vogalu parc. št. 904/5 se obrne proti S in poteka do JZ mejnika parc. št. 903/2, po njeni celotni J meji do JV mejnika, se obrne za 90° proti S in se spoji z začetno točko.
Celoten kompleks obdelave v smeri JZ-SV prečka daljnovod VN 220 kV CIRKOVCE – PRELOG. V območju daljnovoda se nahajata parc. št. 814/4 in 901/2, na katerih ELES d.d. dovoljuje gradbene posege s pogojem.
Celotno območje obsega 4 ha (brez daljnovoda) in obsega naslednja zemljišča s parc. št.:
754/5, 754/6, 763/1, 763/3, 763/5, 779, 780/1, 780/2, 780/3, 780/4, 780/5, 784/1, 784/2, 784/3, 786/1, 786/2, 786/3, 787/3, 787/4, 788/1, 788/2, 788/3, 788/4, 805/1, 805/2, 805/3, 806, 807/1, 807/2, 809, 810, 814/4, 901/2, 903/2, 903/3, 904/5, 904/6, 904/7, 904/8 vse k.o. Šmartno ter ceste s parc. št. 762/2 (del), 929, 931 (del), 934/1 (del).
V cono spadajo tudi parc. št. 784/2 (sadovnjak s kapelico), 786/3 (obstoječi počitniški objekt) in 763/2 (njiva). Vse parcele ležijo v k.o. Šmartno.

V območju cone A in delno B naselja Slatina je dovoljena gradnja stanovanjskih in pomožnih oziroma gospodarskih objektov.
– dovoljuje se legalizacija zgrajenih stanovanjskih in pomožnih objektov z oznakami A, B, C, D, E, F, H, J in K, za katere so investitorji pridobili dovoljenja za gradnjo počitniških objektov, zgradili pa so stanovanjske objekte v večjih tlorisnih in vertikalnih gabaritih
– dovoljuje se legalizacija hleva z oznako G in pa stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem z oznako I.
– dovoljuje se prestavitev lesenega počitniškega objekta s parc. št. 786/1 na parc. št. 787/2
– dovoljuje se gradnja novih stanovanjskih in pomožnih oziroma gospodarskih objektov z oznakami 1, 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3, 3/1, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 14
– dovoljujejo se dograditve in adaptacije objektov z oznakami C, D, E, F, H, I in K
– dovoljuje se adaptacija obstoječih objektov, predvsem sanacija ostrešij in kritine
– dovoljuje se ohranitev lesenih pomožnih objektov ob skrajni S strani (rob Jezernikove hoste)
– dovoljuje se gradnja opornih zidov in teras na parcelah z veliko višinsko razliko (zaradi preprečitve zdrsa terena – predvsem ob objektih z oznakama 9 in 14)
– dovoljuje se zgraditev posameznih komunalnih vodov in naprav oziroma njih prestavitev in saniranje
– dovoljuje se prestavitev Z dela ceste s parc. št. 929 med objektoma z oznakama D in 5 (priključek na obstoječo asfaltirano cesto)
– dovoljuje se dokončna ureditev dostopne ceste POD GOZDOM, ki poteka preko privatnih parcel.

Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje posegov v prostor:
Predvideni posegi v prostor se morajo držati naslednjih regulacijskih elementov, prikazanih v grafičnem delu zazidalnega načrta.
Tlorisne dimenzije objektov:
– obstoječi stanovanjski in poslovni objekti (z oznakami A-K) se legalizirajo v obstoječih tlorisnih in vertikalnih gabaritih ter odmikih od posestnih meja
– tlorisne dimenzije novopredvidenih objektov z oznakami 1-14 so razvidne iz grafične priloge – ZAKOLIČBENA SITUACIJA. Dopustna odstopanja so +/- 1.0 m.
Etažnost objektov:
– etažnost obstoječih objektov z oznakami B, C, E, J in K je K + VP + M, objektov z oznakama A in G je P + M, objekta z oznako D je K + P, etažnost objektov z oznakami F, H in I pa je P + I, pomožni objekt z oznako I pa je pritličen (P).
– novopredvideni stanovanjski objekti (z oznakami 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12 in 14) bodo imeli etažnost K + VP + M
– objekta z oznako 3 in 4 bosta imela etažnost P+M, objekt z oznako 13 pa P+Pd
– maksimalna višina kolenčnega zidu v mansardi je 1.4 m
– maksimalna višina slemen nad kotami urejenih terenov pri uvozih je 10.0 m.
Strehe:
– strehe obstoječih objektov so simetrične dvokapnice, razen pri objektih z oznakami B, C in D, z različnimi smermi slemen, nakloni in kritinami
– dovoljuje se sanacija ostrešij obstoječih objektov z upoštevanjem karakteristik ostrešij novopredvidenih objektov
– novopredvideni objekti morajo imeti simetrične dvokapnice s smermi slemen, ki so predvidene v grafičnem in tekstualnem delu tega ZN
– nakloni strešin morajo biti 40° s toleranco +/- 3°
– kritine naj bodo načeloma opečne, možne pa so tudi kovinske z zunanjim izgledom opečne
– v strešine je dovoljeno vgrajevati kukrla in frčade trikotne oblike
– možna je vgraditev čopov na konceh slemen in pri frčadah.
Okna in vrata na fasadah:
– okenske odprtine novih objektov morajo imeti obliko pokončnih pravokotnikov v načelnem razmerju 2:3
– vratne odprtine ne smejo presegati višine 2.4 m
– dovoljeno je vgrajevati tudi okrogla in ob vrhu zaokrožena okna
– v dnevnih prostorih je dovoljeno vgraditi tudi panoramska vrata.
Fasade objektov:
– fasade obstoječih objektov lahko ostanejo nespremenjene, možna pa je njih prevleka s toplotno izolacijo in novo fasado
– fasade novopredvidenih objektov naj bodo enotno ometane z ometom iz zaglajene apnene malte, nato pa pobarvane s fasadnimi barvami
– podstavki fasad novopredvidenih objektov naj bodo obdelani z zaglajeno cementno malto in pobarvani z betonskimi barvami temnejših odtenkov ali obloženi z naravnim rezanim kamnom
– dovoljena je izvedba obrob oken, vrat in hišnih vogalov (šiv ali gladka obroba) z barvo ali ometom.

Odmiki objektov:
– odmiki objektov od posestnih meja so prikazani v grafičnem delu zazidalnega načrta (zakoličbena situacija)
– pri lociranju novih objektov je obvezno upoštevati predvideno izhodiščno točko in gradbeni liniji, ki so prikazane v zakoličbeni situaciji
– odmiki novopredvidenih objektov od posestnih meja ne smejo biti manjši od 4.0 m, razen z izrecnim soglasjem prizadetega soseda
– odmiki objektov od javnih cest ne smejo biti manjši od 5.0 m.

Pomožni objekti in ograje:
– dopustna je gradnja posameznih nadstrešnic pri uvozih v garaže in na dvoriščih. Priporočamo obliko lesene pergole (možna kombinacija s pleksi steklom ali zelenjem)
– na funkcionalnih zemljiščih je dopustna gradnja lesenih pomožnih objektov v skladu z odlokom o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 20/98)
– izjemoma so dopustne zidane ograje z lesenimi polnili (vertikalne late), zgrajene v soglasju z mejaši
– možna je zasaditev žive meje (gaber, liguster, smreke, ciprese, ipd.), njih višina pa ne sme presegati 1.6 m
– pri uvozih je višino ograj in živih mej zaradi boljše preglednosti potrebno znižati na 0.8 m
– postavitev protihrupnih ograj višine do 2.0 m je načeloma možna tam, kjer je opravičljiva (ob cestah ipd.)

Dostopi in dovozi:
– prikazani so v arhitektonsko zazidalni situaciji grafičnega dela zazidalnega načrta
– dostopi in dovozi do obstoječih in novopredvidenih objektov so zagotovljeni preko javnih asfaltiranih poti, delno pa s poti, ki so v privatni lasti
– priporočamo, da dostopne ceste preidejo v občinsko posest
– dokončno je potrebno urediti skupno dovozno pot POD GOZDOM in sicer v minimalni širini 3.0 + 2 x 0.5 m (bankine), kot to določa grafični del tega ZN.

Namembnost objektov:
– namembnost objektov je v največji meri stanovanjska, z izjemami vikenda, hleva in gospodarskega objekta (oznake W, G, 13).

Funkcionalna in gradbena zemljišča:
– funkcionalna in gradbena zemljišča k posameznim objektom morajo biti formirana v skladu z določili karte gradbenih parcel (v grafičnem delu zazidalnega načrta)
– največja dovoljena pozidanost gradbene parcele je 40%.

Urejenost funkcionalnih zemljišč:
– funkcionalna zemljišča morajo biti primerno urejena tako višinsko kot hortikulturno
– urejenost naj bo glede na razgibanost terena rešena s terasami, po možnosti brez vmesnih betonskih opornih zidov (izjemi sta parceli pri objektih z oznakama 9 in 14)
– obcestni oporni zidci morajo biti kamniti, njih višina pa naj ne presega 1.0 m
– parkiranje naj se ureja v okviru garaž in funkcionalnih zemljišč
– dvorišča in dovozi morajo biti protiprašno obdelani (tlakovci, lomljen kamne, asfalt, granitne kocke, ipd.) in ustrezno odvodnjavani; enako velja tudi za peš dostope
– kote uvozov in urejenih dvorišč naj bodo dvignjene napram kotam osi cest za najmanj 30 cm
– funkcionalna zemljišča morajo biti ustrezno hortikulturno obdelana (zatravitev, grmovnice, drevje, vrtički).

Komunalna ureditev:
– vsi obstoječi in novopredvideni objekti (razen manjših pomožnih objektov) morajo biti priključeni na javni vodovod, NN elektro in telefonsko omrežje
– vse dostopne ceste naj se po možnosti opremijo z javno razsvetljavo
– vse meteorne vode s strešin, utrjenih površin in cest se morajo preko peskolovcev oziroma požiralnikov z lovilci olj in bencina odvajati v meteorno kanalizacijo oziroma ponikati na funkcionalnih zemljiščih
– vse fekalne odplake se morajo začasno (do izgradnje kanalizacije) odvajati v individualne čistilne naprave z opustitvijo greznic
– po izgradnji kanalizacije pa je za vse objekte obvezen priklop na kanal
– komunalni odpadki naj se zbirajo v tipskih individualnih kontejnerjih, ki jih pooblaščena komunalna organizacija odvaža na deponijo
– priključke na posamezne komunalne vode je potrebno izvajati v skladu z določili posameznih upravljalcev komunalnih vodov
– ogrevanje objektov bo individualno, kurilno sredstvo je lahko kurilno olje ali plin (cisterne ob objektih ali v terenu)
– dopušča se možnost odstopanja od predvidenih tras komunalnih vodov in sicer s toleranco +/- 2.0 m.

Prometna ureditev:
– dostopi in dovozi do objektov so možni iz obstoječih cest, njih širina mora biti minimalno 3.0 + 2 x 0.5 m (bankine)
– vozne površine teh cest morajo biti protiprašno obdelane in utrjene ter odvodnjavane
– glavno dovozno cesto (parc. št. 934/1) je možno sanirati in razširiti tako, da bo široka 5.0 m, s soglasjem prizadetih lastnikov zemljišč in ustreznim projektom in gradbenim dovoljenjem
– obvezna je izvedba horizontalne in vertikalne prometne signalizacije vseh cest.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev:
– investitorji so pri gradnji dolžni v čim večji meri upoštevati določila zazidalnega načrta oziroma tega odloka
– izvajalci del pa so dolžni v čim manjši meri uničevati obstoječo vegetacijo in komunalno opremo
– po končanih delih morajo odstraniti vse provizorije in odvečni ter odpadni material.

Tolerance:
Kot tolerance so mogoče tudi spremembe tlorisnih in višinskih gabaritov objektov, s pogojem, da se ne spreminja osnovni namen in funkcija naselje ter vpliv na sosednje objekte. Kot tolerance pri oblikovanju objektov so mogoče tudi sodobnejše rešitve, vendar se morajo vklapljati v strukturo in videz naselja.
Pri trasah komunalnih in energetskih vodov so mogoča odstopanja od določenih tras v primerih, ko gre za strokovno in tehnično sprejemljivejše rešitve, vendar v skladu s posameznimi upravljavci komunalnih vodov.

Nadzor:
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe glede na pristojnost posameznih področij.

– parcialni ZN Slatina (cona A in delno B) je stalno na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje
– ta odlok začne veljati osmi /8/ dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.