Na podlagi tretjega odstavka 22. člena zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 7/03 – prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa postopek za pridobitev dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva.
(2) Po določbah in pogojih te uredbe se lahko zahteva certifikat za vsako sredstvo, ki je na ozemlju Republike Slovenije varovano s patentom in za katerega je, preden se da v promet kot registrirano fitofarmacevtsko sredstvo, potreben upravni postopek registracije, kot je določen v zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št.11/01; v nadaljnjem besedilu: ZFfS).

Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. “fitofarmacevtska sredstva“: aktivne snovi in pripravki, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, pripravljeni v obliki, v kateri se dobavljajo uporabniku z namenom:
a) varstva rastlin oziroma rastlinskih proizvodov pred vsemi škodljivimi organizmi oziroma preprečevanja delovanja takih organizmov, če take snovi ali pripravki niso v nadaljevanju drugače opredeljeni,
b) vpliva na življenjske procese rastlin, vendar ne kot hranilo (npr. regulatorji rasti rastlin),
c) ohranjanja rastlinskih proizvodov, če ti niso predmet drugih predpisov,
d) zatiranja nezaželenih rastlin, ali
e) zatiranja delov rastlin, zadrževanja ali preprečevanja nezaželene rasti rastlin;
2. “snovi“: kemijski elementi in njihove spojine, ki se pojavljajo v naravi ali so pridobljeni v proizvodnem procesu, vključno z vsako nečistočo, ki je neizogibna posledica proizvodnega procesa;
3. “aktivne snovi“: snovi ali mikroorganizmi, vključno z virusi, ki imajo splošen ali poseben učinek:
a) na škodljive organizme, ali
b) na rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode;
4. “pripravki“: mešanice ali raztopine, sestavljene iz dveh ali več snovi, od katerih je najmanj ena aktivna snov, ki so namenjene uporabi kot fitofarmacevtska sredstva;
5. “rastline“: žive rastline in živi deli rastlin, vključno s svežim sadjem in semeni;
6. “rastlinski proizvodi“: proizvodi iz rastlin v nepredelanem stanju ali po enostavni obdelavi, kot je mletje, sušenje ali stiskanje, vendar pa so izključene rastline same, kakor so opredeljene v prejšnji točki;
7. “škodljivi organizmi“: rastlinski škodljivci ali škodljivci na rastlinskih plodovih, ki pripadajo živalskemu ali rastlinskemu svetu, in tudi virusi, bakterije in mikoplazme ter drugi patogeni organizmi;
8. “sredstvo“: aktivna snov, kakor je opredeljena v tretji točki tega člena, ali kombinacija aktivnih snovi fitofarmacevtskega sredstva;
9. “osnovni patent“: patent, ki varuje sredstvo, kakor je opredeljeno v prejšnji točki, kot tako, pripravek, kakor je opredeljen v 4. točki tega člena, postopek pridobivanja sredstva ali uporabo sredstva, in ga njegov imetnik navede zaradi postopka podelitve certifikata;
10. “certifikat“: dodatni varstveni certifikat.

(1) Certifikat se podeli, če je v Republiki Sloveniji vložena prijava za podelitev v skladu z določbami 7. člena te uredbe in če na datum te prijave:
a) sredstvo v Republiki Sloveniji varuje veljaven osnovni patent;
b) sredstvo je veljavno registrirano kot fitofarmacevtsko sredstvo za promet na območju Republike Slovenije v skladu z ZFfS;
c) za sredstvo še ni bil podeljen certifikat;
d) registracija iz točke b) tega odstavka predstavlja prvo registracijo za promet v Republiki Sloveniji.
(2) Imetniku več patentov za isto sredstvo se za to sredstvo ne more podeliti več certifikatov. Kadar dve ali več prijav dveh ali več imetnikov različnih patentov za isto sredstvo še ni rešenih, se lahko vsakemu od teh imetnikov izda certifikat za to sredstvo.

(1) V obsegu varstva, ki ga daje osnovni patent, se varstvo, ki ga daje certifikat, razširi le na sredstvo, ki je registrirano za promet kot fitofarmacevtsko sredstvo, in sicer za vsako uporabo sredstva kot fitofarmacevtskega sredstva, ki je bila registrirana pred prenehanjem certifikata.
(2) Ob upoštevanju določb prejšnjega odstavka daje certifikat enake pravice, kot jih daje osnovni patent, in zanj veljajo enake omejitve in obveznosti.

Certifikat se podeli imetniku osnovnega patenta ali njegovemu pravnemu nasledniku.

(1) Prijava za certifikat se vloži pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad).
(2) Prijava za certifikat se vloži v šestih mesecih od datuma registracije iz točke b) prvega odstavka 3. člena te uredbe.
(3) Če je bilo sredstvo registrirano za promet kot fitofarmacevtsko sredstvo pred podelitvijo osnovnega patenta, se ne glede na prvi odstavek tega člena prijava za certifikat vloži v šestih mesecih od datuma podelitve patenta.

Prijava za certifikat vsebuje:
a) zahtevo za podelitev certifikata, v kateri so navedeni:
i) ime in naslov prijavitelja,
ii) če je prijavitelj imenoval zastopnika, njegovo ime in naslov,
iii) številka osnovnega patenta in naziv izuma,
iv) številka in datum prve registracije iz točke b) prvega odstavka 3. člena te uredbe, če pa to dovoljenje ni prvo dovoljenje za promet s fitofarmacevtskim sredstvom v Evropski uniji, številka in datum tega dovoljenja;
b) izvod odločbe o registraciji sredstva za promet kot fitofarmacevtskega sredstva, v kateri je sredstvo opredeljeno in ki vsebuje predvsem številko in datum izdaje odločbe o registraciji in povzetek glavnih značilnosti sredstva v skladu s 16. členom ZFfS in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi;
c) če registracija iz prejšnje točke ni prva registracija za promet sredstva v Republiki Sloveniji kot fitofarmacevtskega sredstva, podatke o istovetnosti sredstva in o pravnih predpisih, na podlagi katerih je potekal postopek za njegovo registracijo, skupaj z izvodom objave o registraciji v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Za vložitev prijave in vzdrževanje veljavnosti certifikata se plačujejo pristojbine.
(2) Višina prijavne pristojbine in pristojbine za vzdrževanje veljavnosti certifikata je izražena v tolarjih:

prijavna pristojbina    100.000
1. leto                 400.000
2. leto                 500.000
3. leto                 600.000
4. leto                 700.000
5. leto                 800.000.

(3) Pristojbine iz tega člena se plačujejo na račun pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila v Ljubljani, št. 01100-1000307004, oziroma na blagajni urada.
(4) Če se pristojbina plača na račun iz prejšnjega odstavka, se kot datum plačila pristojbine šteje datum, ko je celotni znesek pristojbine knjižen na ta račun. Če se pristojbina plača na blagajni urada, se kot datum plačila šteje datum plačila na blagajni urada.

(1) Če prijava za certifikat in sredstvo, na katerega se nanaša, izpolnjujeta pogoje iz te uredbe, urad certifikat podeli.
(2) Urad ob upoštevanju 3. člena te uredbe zavrne prijavo za certifikat, če prijava ali sredstvo, na katerega se nanaša, ne izpolnjuje pogojev iz te uredbe.
(3) Če prijava za certifikat ne izpolnjuje pogojev iz 7. člena te uredbe, urad pozove prijavitelja, da v 30 dneh odpravi nepravilnost ali poravna pristojbino.
(4) Če nepravilnost ni odpravljena ali pristojbina ni poravnana v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje prijava za umaknjeno.

(1) Certifikat začne veljati s koncem zakonitega trajanja osnovnega patenta v Republiki Sloveniji, in sicer za obdobje, ki je enako času, ki je potekel med datumom, ko je bila vložena prijava za osnovni patent, in datumom prve registracije sredstva za promet kot fitofarmacevtskega sredstva v Evropski uniji, skrajšano za dobo petih let.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka certifikat ne sme trajati dlje kot pet let od datuma začetka veljavnosti.
(3) Zaradi izračunavanja trajanja certifikata je treba upoštevati začasno prvo registracijo le, če ji neposredno sledi dokončna registracija, ki se nanaša na isto sredstvo.

(1) Certifikat preneha veljati:
a) ob koncu obdobja, določenega v prejšnjem členu,
b) če se mu njegov imetnik odpove,
c) če sredstvo, varovano s certifikatom, ne sme več biti v prometu zaradi umika ustrezne registracije v skladu z ZFfS, in sicer za ves čas trajanja umika takšne registracije, ali
d) če ni plačana letna pristojbina za vzdrževanje.
(2) Urad lahko odloči o prenehanju certifikata po uradni dolžnosti ali na zahtevo tretjega.

(1) Certifikat je ničen:
a) če je podeljen v nasprotju z določbami 3. člena te uredbe,
b) če je osnovni patent prenehal veljati pred potekom zakonitega trajanja, ali
c) če je za osnovni patent ugotovljena ničnost ali je obseg osnovnega patenta omejen tako, da sredstvo, za katerega je bil certifikat podeljen, ne varujejo več zahtevki osnovnega patenta, ali če po prenehanju osnovnega patenta obstajajo razlogi, ki utemeljujejo ugotovitev ničnosti ali omejitev.
(2) Vsakdo lahko vloži tožbo za ugotovitev ničnosti certifikata pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

(1) Urad objavlja v svojem uradnem glasilu obvestila o vložitvi, zavrnitvi in umiku prijave ter o podelitvi, ugotovitvi ničnosti in prenehanju veljavnosti certifikata.
(2) Obvestilo o prijavi ali zavrnitvi prijave vsebuje:
a) ime in naslov prijavitelja,
b) številko osnovnega patenta,
c) naziv izuma,
d) številko in datum odločbe o registraciji sredstva za promet kot fitofarmacevtskega sredstva in navedbo sredstva, opredeljenega v tej registraciji.
(3) Obvestilo o podelitvi certifikata vsebuje:
a) ime in naslov imetnika certifikata,
b) številko osnovnega patenta,
c) naziv izuma,
d) številko in datum registracije sredstva za promet kot fitofarmacevtskega sredstva in navedbo sredstva, opredeljenega v tej registraciji,
e) v primerih, ko je to potrebno, številko in datum prve registracije za promet sredstva v Evropski uniji kot fitofarmacevtskega sredstva,
f) trajanje certifikata.
(4) Obvestilo o prenehanju veljavnosti certifikata vsebuje razlog za prenehanje oziroma ugotovitev, da je certifikat ničen.

Obravnava prijav za podelitev dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva, vloženih pred uveljavitvijo te uredbe, se nadaljuje po določbah te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.