Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje
in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum*
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– prašiči so živali iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;
– divji prašiči so prašiči, ki se ne vzrejajo oziroma gojijo na gospodarstvu;
– gospodarstvo je objekt s pripadajočim zemljiščem, kjer se stalno ali začasno redijo oziroma gojijo prašiči, razen klavnic, prevoznih sredstev in ograjenih območij (obore), v katerih se lahko gojijo in lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura obore takšna, da ukrepi iz 5. člena tega pravilnika niso izvedljivi;
– diagnostični priročnik je priročnik za diagnosticiranje klasične prašičje kuge, ki ga pripravi Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v sodelovanju z Nacionalnim veterinarskim inštitutom (v nadaljnjem besedilu: NVI);
– prašič, sumljiv na okužbo z virusom klasične prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, ki kaže klinične znake oziroma post-mortalne spremembe ali reakcijo na opravljene laboratorijske preiskave, ki kažejo na možnost prisotnosti klasične prašičje kuge;
– primer klasične prašičje kuge ali prašič, okužen z virusom klasične prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, kjer so bili uradno potrjeni klinični znaki oziroma post-mortalne spremembe ali uradno potrjena prisotnost bolezni na podlagi opravljene laboratorijske preiskave;
– izbruh klasične prašičje kuge je eden ali več uradno potrjenih primerov klasične prašičje kuge na gospodarstvu v Republiki Sloveniji;
– primarni izbruh klasične prašičje kuge je izbruh klasične prašičje kuge, ki ni epizootiološko vezan na predhodne izbruhe klasične prašičje kuge na istem območju ali prvi izbruh klasične prašičje kuge na drugem območju;
– primarni pojav klasične prašičje kuge pri divjih prašičih je katerikoli pojav klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na območju, kjer niso uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni;
– okuženo območje je območje s polmerom najmanj treh kilometrov od okuženega gospodarstva, kjer se uvedejo ukrepi za izkoreninjenje bolezni iz 10. člena tega pravilnika;
– okuženo območje za divje prašiče je območje, na katerem so po potrditvi enega ali več pojavov klasične prašičje kuge pri divjih prašičih uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni. Meje okuženega območja določi VURS glede na geografske, ekološke in epizootiološke faktorje;
– meta populacija divjih prašičev je skupina ali podskupina (subpopulacija) divjih prašičev, ki ima omejene stike z drugimi skupinami ali podskupinami divjih prašičev;
– dovzetna populacija divjih prašičev je del populacije divjih prašičev, ki niso razvili imunskega odgovora proti virusu klasične prašičje kuge;
– imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik živali oziroma se ukvarja z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;
– pomije so odpadki hrane iz restavracij, gostinskih obratov ali kuhinj, vključno z industrijskimi kuhinjami ter gospodinjstvi, kjer redijo prašiče;
– markirano cepivo je cepivo, ki lahko izzove zaščitno imunost, ki jo je mogoče na podlagi laboratorijskih testov, opravljenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, razlikovati od imunskega odgovora, povzročenega ob naravni okužbi z divjim tipom virusa klasične prašičje kuge;
– zakol je postopek usmrtitve živali z namenom nadaljnje obdelave živalskih tkiv v prehrani ljudi, obdelave krzna in kož ali v farmacevtske in kozmetične namene;
– pokončanje je postopek usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, ko je treba živalska tkiva neškodljivo uničiti (konfiskat);
– neškodljivo uničenje je oblika odstranitve živalskih odpadkov, ki je predpisana za živalska tkiva z visokim tveganjem v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z živalskimi odpadki in minimalne higiensko-tehnične pogoje, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva;
– območje z visoko gostoto prašičev je geografsko območje s polmerom deset km okrog sumljivega ali okuženega gospodarstva, kjer je gostota več kot 800 prašičev na km2, pri čemer je sumljivo ali okuženo gospodarstvo locirano na območju enega ali več območnih uradov VURS, kjer je gostota prašičev na gospodarstvih več kot 300 prašičev na km2, ali od takšnega območja oddaljeno manj kot 20 km;
– kontaktno gospodarstvo je vsako gospodarstvo, kjer bi lahko prišlo do okužbe s klasično prašičjo kugo zaradi lokacije, gibanja ljudi, prašičev, vozil ali drugih razlogov;
– inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agensu do pojava kliničnih znakov;
– veterinarska organizacija je pravna ali fizična oseba z verificirano ambulanto, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja veterinarstvo, pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;
– državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo.
3. člen
(klinični znaki in prijavljanje klasične prašičje kuge)
(1) Klinični znaki in inkubacijska doba za klasično prašičjo kugo so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Vsak pojav ali sum na klasično prašičjo kugo je treba nemudoma javiti VURS.
(3) Ob potrditvi klasične prašičje kuge VURS:
a) prijavi bolezen v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, ter Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije v skladu s prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje podatke o:
– izbruhih klasične prašičje kuge, ki so potrjeni na gospodarstvih,
– primerih klasične prašičje kuge, ki so potrjeni v klavnici ali na prevoznih sredstvih,
– primarnih pojavih klasične prašičje kuge, potrjenih pri divjih prašičih,
– rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8. členom tega pravilnika;
b) Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije posreduje v skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena tega pravilnika podatke o nadaljnjih potrjenih primerih klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju.
4. člen
(ukrepi v primeru suma na klasično prašičjo kugo)
(1) Veterinarska organizacija je dolžna ob sumu, da se je pojavila klasična prašičja kuga, brez odlašanja potrditi ali ovreči sum v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o vsakem sumu nemudoma obvestiti VURS in NVI.
(2) VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
(3) Veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
– poslati truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer in s pisnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
(4) Če suma na klasično prašičjo kugo ni mogoče izključiti, odredi veterinarski inšpektor uradni nadzor na sumljivem gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB izvaja veterinarska organizacija:
– zaporo žarišča okužbe;
– popis vseh živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na razpolago;
– osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva;
– prepoved prometa in gibanja prašičev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo. Če je potrebno, veterinarski inšpektor prepove tudi gibanje drugih živalskih vrst in zahteva izvedbo dezinsekcije in deratizacije;
– prepoved prometa z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci in zarodki prašičev, krmo, odpadki in opremo, ki bi lahko bili vzrok za širjenje bolezni, razen če to dovoli VURS, pri čemer je ne glede na navedeno prepovedan promet z mesom in proizvodi prašičev ter semenom, jajčeci in zarodki prašičev v okviru Evropske unije;
– prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo, razen če to dovoli VURS;
– postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;
– razkuževanje vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo gospodarstvo;
– epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
– ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
(5) Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
(6) Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, veterinarski inšpektor izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom klasične prašičje kuge in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa klasične prašičje kuge potrdi ali izključi.
(7) Okrog sumljivega gospodarstva lahko veterinarski inšpektor določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ukrepi iz četrtega odstavka tega člena se izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.
5. člen
(ukrepi po potrditvi klasične prašičje kuge)
(1) Prisotnost klasične prašičje kuge uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost klasične prašičje kuge zgolj na podlagi kliničnih znakov klasične prašičje kuge oziroma rezultatov epizootioloških poizvedovanj.
(3) Ko je klasična prašičja kuga uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor poleg ukrepov iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:
– takojšnje pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu, na način, da se med pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja virusa klasične prašičje kuge;
– v skladu z določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva oziroma krvi od pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa virusa v rejo in trajanje okužbe pred uradno prijavo bolezni;
– uničenje trupel poginulih in pokončanih prašičev;
– uničenje mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom klasične prašičje kuge in uvedenimi ukrepi;
– uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim vnosom klasične prašičje kuge in uvedenimi ukrepi;
– prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese;
– obdelava vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krma), na način da je zagotovljeno uničenje virusa klasične prašičje kuge, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;
– uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;
– v primeru primarnega izbruha klasične prašičje kuge: za določitev genetskega tipa virusa, uporaba izolata virusa klasične prašičje kuge v laboratorijskem postopku, ki je določen z diagnostičnim priročnikom;
– izvedba epizootiološkega poizvedovanja v skladu s prilogo 2 tega pravilnika;
– čiščenje in dezinfekcija objektov, vozil in opreme v skladu s prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika;
– drugi ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.
(4) V primeru ugotovitve klasične prašičje kuge v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranjanja vrste in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz prve in pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne smejo biti ogroženi osnovni interesi Evropske unije.
(5) O odločitvi iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
6. člen
(ukrepi po potrditvi klasične prašičje kuge na gospodarstvu, sestavljenem iz različnih proizvodnih enot)
(1) Če je klasična prašičja kuga potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz prejšnjega in 4. člena tega pravilnika, pod pogojem, da veterinarski inšpektor potrdi, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje virusa iz ene proizvodne enote v drugo. V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za preprečitev širjenja bolezni.
(2) O dovoljenem odstopanju iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
7. člen
(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)
(1) Gospodarstva se označijo kot kontaktna gospodarstva, če veterinarski inšpektor ugotovi ali sklepa na podlagi epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi klasična prašičja kuga lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.
(2) Na kontaktnih gospodarstvih odredi veterinarski inšpektor ukrepe iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika, ki se izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.
(3) Če je epizootiološko stanje neugodno, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi na kontaktnih gospodarstvih tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. V skladu z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame zadostno količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa klasične prašičje kuge na kontaktnih gospodarstvih.
(4) Glavni kriteriji in dejavniki tveganja, ki jih je na kontaktnih gospodarstvih treba upoštevati pri izvajanju ukrepov iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, so določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
8. člen
(epizootiološka poizvedba)
(1) Na podlagi vprašalnikov, ki so pripravljeni v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge, izvede veterinarska organizacija v povezavi s sumljivimi primeri ali izbruhi klasične prašičje kuge, epizootiološko poizvedbo, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– čas, ki je pretekel od možnega obstoja virusa klasične prašičje kuge na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave klasične prašičje kuge,
– možen izvor klasične prašičje kuge na gospodarstvu in določitev vseh ostalih gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti način,
– premiki ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih materialov, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa.
(2) Če pokaže epizootiološka poizvedba, da se je klasična prašičja kuga lahko razširila iz ali na gospodarstva, ki se nahajajo na območju drugih držav članic Evropske unije, VURS o tem nemudoma obvesti Evropsko komisijo in zadevne države.
9. člen
(okuženo in ogroženo območje)
(1) Po uradni potrditvi klasične prašičje kuge na gospodarstvu veterinarski inšpektor takoj določi meje okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
(2) Na okuženem in ogroženem območju se uvedejo ustrezni ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Velikost okuženega in ogroženega območja se lahko spremeni glede na:
– rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena;
– geografski položaj, predvsem naravne in umetne meje;
– položaj in bližino gospodarstev;
– vzorce premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost klavnic;
– sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območja, zlasti če je potrebno prašiče pokončati in premakniti iz izvornega gospodarstva;
– uvedene ukrepe.
(4) Če okuženo ali ogroženo območje vključuje del ozemlja drugih držav v okviru Evropske unije, se okuženo oziroma ogroženo območje določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav.
(5) VURS sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s postavitvami vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev kot sta televizija in tisk, da se zagotovi, da se vse osebe znotraj okuženega in ogroženega območja v celoti seznanijo z uvedenimi ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
10. člen
(ukrepi na okuženem območju)
(1) Na okuženem območju veterinarski inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči. Najkasneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja mora tamkajšnja gospodarstva obiskati veterinar veterinarske organizacije in opraviti klinični pregled prašičev ter pregled registra in identifikacijskih oznak prašičev;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
– v izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe določb drugega odstavka tega člena, veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS, določi oskrbovalne poti gospodarstva,
– za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in ustavljanja,
– za zakol prašičev, ki pridejo iz območja izven okuženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj okuženega območja po predhodni odobritvi Evropske komisije;
c) v skladu s prilogo 3 tega pravilnika odredi čiščenje in dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti okuženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;
d) prepove premike in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen iz in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih, po predhodnem posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarskemu inšpektorju, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;
f) prepove premike prašičev iz neokuženih gospodarstev, kjer morajo ostati najmanj 30 dni po opravljenem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih. Po 30 dneh se lahko premike dovoli pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena in le za prevoz:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom,
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo;
g) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz gospodarstev, ki se nahajajo znotraj okuženega območja;
h) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo na okuženem območju, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja klasične prašičje kuge.
(2) Če ostanejo ukrepi iz prejšnjega odstavka zaradi novih izbruhov v veljavi dlje kot 30 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko veterinarski inšpektor, po predhodnem posvetovanju z DSNB, na podlagi utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev iz neokuženega gospodarstva znotraj okuženega območja direktno:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči,
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Veterinarski inšpektor lahko dovoli odpremo prašičev iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
a) da je veterinar opravil klinični pregled prašičev na gospodarstvu, zlasti tistih, ki so namenjeni za odpremo, vključno z merjenjem telesne temperature pri določenem odstotku prašičev, in kontrolo registra in identifikacije prašičev,
b) da se prašiče prevaža v zapečatenih prevoznih sredstvih,
c) da so prevozna sredstva in oprema v skladu s prilogo 3 tega pravilnika očiščena in razkužena takoj po opravljenem prevozu,
d) da se v primeru zakola ali pokončanja v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzame zadostno število vzorcev, da se lahko prisotnost virusa klasične prašičje kuge na gospodarstvih potrdi ali izključi,
e) če so prašiči namenjeni neposrednemu zakolu v klavnici:
– da je o prihodu prašičev v klavnico obveščen uradni veterinar v klavnici, ki mora o prihodu prašičev nemudoma obvestiti območni urad VURS, ki je prašiče poslal,
– da se prašiči koljejo ločeno od drugih prašičev,
– da uradni veterinar pri pregledu pred in po zakolu pazi na morebitne znake okužbe s klasično prašičjo kugo;
– da je meso zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v nadaljnjo obdelavo, pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje. Obdelava se mora izvesti v obratu, ki ga določi veterinarski inšpektor. Pošiljka mora biti zapečatena ob odhodu in ves čas prevoza do obrata.
(4) Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi najmanj:
– dokler na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje in dezinfekcija in
– dokler niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 30 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih.
(5) Po prenehanju ukrepov na okuženem območju se uvedejo ukrepi, ki so predpisani za ogroženo območje.
11. člen
(ukrepi na ogroženem območju)
(1) Na ogroženem območju veterinarski inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
– v izjemnih primerih iz tega člena po oskrbovalnih poteh, ki jih določi veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS,
– za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in ustavljanja,
– za zakol, če pridejo prašiči iz neogroženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj ogroženega območja;
c) v skladu s prilogo 3 tega pravilnika odredi čiščenje in dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti ogroženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;
d) v prvih sedmih dneh po določitvi ogroženega območja prepove premike domačih živali iz in na gospodarstvo, razen če to dovoli veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarski organizaciji, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;
f) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz gospodarstev, ki se nahajajo znotraj ogroženega območja;
g) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;
h) pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena lahko po preteku 21 dni od opravljenega čiščenja in dezinfekcije na okuženih gospodarstvih dovoli odpremo prašičev iz gospodarstev, ki se nahajajo na ogroženem območju:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja. V tem primeru lahko Evropska komisija na obrazloženo zahtevo VURS dovoli odstopanja od pogojev iz točke d) in četrte alinee točke e) tretjega odstavka prejšnjega člena, zlasti glede označevanja mesa teh prašičev in njegove nadaljnje uporabe ter namembnosti obdelanih proizvodov;
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, o čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(2) Če ostanejo ukrepi zaradi novih izbruhov klasične prašičje kuge v veljavi dlje kot 30 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko veterinarski inšpektor ne glede na rok iz točke h) prejšnjega odstavka po predhodnem posvetovanju z DSNB, pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev iz gospodarstva znotraj ogroženega območja direktno:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja;
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, o čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi najmanj:
– dokler na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje in dezinfekcija in
– dokler niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 30 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih.
12. člen
(čiščenje in dezinfekcija)
(1) Razkužila in koncentracije, ki se uporabljajo za čiščenje in dezinfekcijo, mora odobriti VURS.
(2) Čiščenje in dezinfekcija se morata opraviti pod uradnim nadzorom ter na podlagi navodil veterinarskega inšpektorja in postopkov, ki so navedeni v prilogi 3 tega pravilnika.
13. člen
(ponovna naselitev prašičev)
(1) Na gospodarstvo, ki je bilo okuženo, se prašičev ne sme ponovno naseliti pred potekom 30 dni od opravljenega čiščenja in dezinfekcije iz prejšnjega člena.
(2) Pri ponovni naselitvi mora VURS upoštevati način reje prašičev na omenjenem gospodarstvu:
a) v primeru proste reje se najprej naseli prašiče, pri katerih s serološko preiskavo niso bila ugotovljena protitelesa proti virusu klasične prašičje kuge, ali prašiče, ki izvirajo iz gospodarstev, na katerih ni bilo kakršnihkoli omejitev zaradi klasične prašičje kuge. Prašiče se v skladu z navodili VURS enakomerno razporedi po celotnem gospodarstvu. Če prisotnost protiteles na podlagi preiskav v skladu z diagnostičnim priročnikom po 40 dneh od naselitve ni ugotovljena, se lahko izvede ponovna naselitev (repopulacija). Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz gospodarstva prepovedani;
b) v primeru vseh drugih oblik reje se lahko ponovna naselitev izvede na način iz prejšnje točke ali pa se celotna naselitev vseh prašičev izvede v roku 20 dni. Prašiči morajo izhajati iz gospodarstev, kjer ni bilo kakršnihkoli omejitev zaradi klasične prašičje kuge. Vsi prašiči morajo biti podvrženi serološkim preiskavam v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki ne smejo biti opravljene pred potekom 40 dni od naselitve zadnjih prašičev na gospodarstvo. Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz gospodarstva prepovedani.
(3) Če je od čiščenja in dezinfekcije na okuženem gospodarstvu preteklo že več kot 6 mesecev, lahko veterinarski inšpektor ob upoštevanju epizootiološkega stanja po predhodnem posvetovanju z DSNB, dovoli odstopanja od določb iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi klasične prašičje kuge v klavnici ali pri prevozu živali)
(1) Veterinarski inšpektor, uradni veterinar ali veterinar veterinarske organizacije je v primeru pojava suma na klasično prašičjo kugo dolžan nemudoma potrditi ali ovreči sum in o tem nemudoma obvestiti VURS.
(2) Če se bolezen ugotovi v klavnici ali pri prevozu živali, mora veterinarski inšpektor odrediti:
– pokončanje vseh prašičev v klavnici ali prevoznem sredstvu;
– neškodljivo uničenje trupel in odpadkov prašičev;
– čiščenje in dezinfekcijo objektov, opreme in vozil v skladu z 12. členom tega pravilnika;
– smiselno epizootiološko poizvedbo v skladu z 8. členom tega pravilnika;
– laboratorijske preiskave izolata virusa klasične prašičje kuge v skladu z diagnostičnim priročnikom za določitev genotipa virusa;
– ukrepe iz 7. člena tega pravilnika na gospodarstvih, od koder so prišli okuženi prašiči in vseh kontaktnih gospodarstvih;
– ukrepe iz 5. člena tega pravilnika na izvornem gospodarstvu, od koder so bili okuženi prašiči ali trupi.
(3) Živali se lahko ponovno koljejo ali prevažajo 24 ur po opravljenem čiščenju in dezinfekciji iz 12. člena tega pravilnika.
15. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi klasične prašičje kuge
pri divjih prašičih)
(1) VURS mora o sumu na klasično prašičjo kugo obvestiti rejce prašičev in lovce na območju, kjer je bil ugotovljen sum na klasično prašičjo kugo ter odrediti laboratorijsko in druge preiskave vseh poginulih in ustreljenih divjih prašičev.
(2) Takoj po potrditvi primarnega izbruha bolezni pri divjih prašičih VURS z namenom zmanjšanja širjenja bolezni nemudoma:
a) ustanovi strokovno skupino, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe in epizootiologe in pomaga pri:
– proučitvi epizootiološkega stanja in določitvi okuženega območja v skladu z določbami iz točke b) četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika,
– določitvi ustreznih ukrepov, ki bi se izvedli na okuženem območju kot dodatek k ukrepom iz točk b) in c) tega odstavka. Ukrepi lahko vključujejo tudi prekinitev lova in prepoved krmljenja divjih prašičev,
– pripravi načrta za izkoreninjenje klasične prašičje kuge, ki ga VURS v skladu s 16. členom tega pravilnika predloži Evropski komisiji,
– izvajanju pregledov za preverjanje učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje klasične prašičje kuge na okuženem območju;
b) uvede uradni nadzor vseh rej prašičev na določenem okuženem območju, kjer veterinarski inšpektor odredi:
– popis vseh kategorij prašičev na vseh gospodarstvih, ki ga izvede veterinarska organizacija. Imetnik živali je dolžan vse spremembe nemudoma sporočiti veterinarski organizaciji. Podatke iz popisa preverja veterinarski inšpektor. V primeru proste reje se prvi popis lahko opravi na podlagi ocene števila prašičev;
– osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj gospodarstva, da se prepreči stik z divjimi prašiči. Divji prašiči ne smejo imeti dostopa do katerekoli stvari, ki bi kasneje lahko prišla v stik s prašiči na gospodarstvu;
– prepoved premikov prašičev iz in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih glede na epizootiološko stanje po predhodnem posvetovanju z DSNB;
– postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– ustrezne higienske ukrepe za osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja bolezni; ti ukrepi lahko vključujejo tudi začasno prepoved vstopa na gospodarstvo za osebe, ki so bile v stiku z divjimi prašiči;
– preiskave vseh poginulih prašičev in prašičev na gospodarstvu, ki kažejo znake klasične prašičje kuge;
– prepoved vnosa delov divjih prašičev, opreme in pribora, ki bi lahko bili okuženi z virusom klasične prašičje kuge v reje domačih prašičev;
– prepoved prometa in gibanja prašičev, semena, zarodkov in jajčec iz okuženega območja za namene trgovanja znotraj Evropske unije;
c) odredi, da je treba o vsakem poginulem in ustreljenem divjem prašiču na okuženem območju obvestiti veterinarskega inšpektorja in v skladu z diagnostičnim priročnikom opraviti preiskave na prisotnost virusa klasične prašičje kuge. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena klasična prašičja kuga, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav je promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega območja, med državami članicami Evropske unije, prepovedan. Deli divjih prašičev, ki niso namenjeni prehrani ljudi, se neškodljivo uničijo pod uradnim nadzorom;
d) odredi laboratorijske preiskave izolata virusa klasične prašičje kuge za določitev genotipa virusa v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(3) Če se pojavi klasična prašičja kuga pri divjih prašičih na območju Republike Slovenije, ki meji z državo članico Evropske unije, VURS s pristojnim organom zadevne države sodeluje pri določanju ukrepov za nadzor bolezni.
16. člen
(izkoreninjenje klasične prašičje kuge iz populacije
divjih prašičev)
(1) VURS v roku 90 dni od potrditve primarnega pojava klasične prašičje kuge pri divjih prašičih predloži Evropski komisiji pisni načrt ukrepov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov za divje prašiče) na okuženem območju in tamkajšnjih gospodarstvih.
(2) Evropska komisija pregleda načrt ukrepov in ga odobri, če ustreza uresničitvi želenega cilja. Z upoštevanjem razvoja stanja lahko VURS načrt ukrepov za divje prašiče naknadno spremeni ali dopolni. Če se spremembe nanašajo na ponovno opredelitev okuženega območja, VURS o spremembah nemudoma obvesti Evropsko komisijo in države članice Evropske unije. Če se spremembe nanašajo na druge določbe načrta ukrepov, VURS predloži spremembe samo Evropski komisiji.
(3) Evropska komisija odobri oziroma dopolni predhodno odrejene ukrepe.
(4) Načrt ukrepov za divje prašiče mora vsebovati podatke o:
a) rezultatih epizootiološke poizvedbe in kontrol, opravljenih v skladu s 15. členom tega pravilnika in geografski razširjenosti bolezni;
b) določenem okuženem območju na ozemlju države. VURS pri opredelitvi okuženega območja upošteva:
– rezultate opravljene epizootiološke poizvedbe in geografsko razširjenost bolezni,
– populacijo divjih prašičev na okuženem območju,
– obstoj večjih naravnih ali umetnih ovir za premike divjih prašičev;
c) organizaciji sodelovanja med biologi, lovci, lovskimi organizacijami, službami za zaščito prostoživečih živali in veterinarskimi službami (zdravstveno varstvo živali in javno zdravstvo);
d) obveščevalni kampanji, ki se izvaja za obveščanje lovcev o ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta ukrepov za divje prašiče;
e) načinu določanja števila in lokacije meta populacij divjih prašičev na okuženem območju in okrog njega;
f) približnem številu meta populacij divjih prašičev in njihovi velikosti na okuženem območju in okoli njega;
g) načinu določanja obsega okužbe v populaciji divjih prašičev s preiskavami ustreljenih in poginulih divjih prašičev in z laboratorijskimi testi, vključno s starostno porazdeljenimi (stratificiranimi) epidemiološkimi preiskavami;
h) ukrepih, sprejetih za omejevanje širjenja bolezni zaradi premikanja divjih prašičev oziroma stika med meta populacijami divjih prašičev, ki lahko vključujejo tudi prepoved lova;
i) ukrepih, sprejetih za zmanjšanje dovzetne populacije divjih prašičev, zlasti mladih pujskov oziroma mladičev;
j) zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati lovci, da se prepreči kakršnokoli širjenje bolezni;
k) načinu odstranjevanja ustreljenih in poginulih divjih prašičev, ki temelji na:
– neškodljivem uničenju pod uradnim nadzorom ali
– pregledu, ki ga izvede veterinarski inšpektor, in laboratorijskih testih v skladu z diagnostičnim priročnikom. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena klasična prašičja kuga, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav je promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega območja, med državami članicami Evropske unije, prepovedan;
l) ukrepu, da se za vsakega ustreljenega ali poginulega divjega prašiča, opravi epizootiološka poizvedba, ki mora vključevati izpolnitev vprašalnika, iz katerega morajo biti razvidni podatki o:
– geografskem območju, kjer je bila žival najdena mrtva ali ustreljena,
– datumu, ko je bil divji prašič ustreljen ali najden mrtev,
– osebi, ki je divjega prašiča našla ali ustrelila,
– starosti in spolu divjega prašiča,
– če je bil divji prašič ustreljen: o simptomih pred strelom,
– če je bil divji prašič najden mrtev: o stanju trupla,
– laboratorijskih ugotovitvah;
m) programih nadzora in preventivnih ukrepih, ki se lahko uvedejo za gospodarstva na okuženem območju in po potrebi v njegovi okolici, vključno s prevozom in premiki prašičev iz, na oziroma v okuženo območje. Ukrepi morajo vključevati zlasti prepoved premikov prašičev, njihovega semena, jajčec in zarodkov z okuženega območja z namenom prometa med državami članicami Evropske unije;
n) drugih ukrepov za izkoreninjenje bolezni na okuženem območju in gospodarstvih na tem območju;
o) organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta ukrepov za divje prašiče;
p) postopku, ki je vzpostavljen z namenom, da lahko strokovna skupina iz točke a) drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, redno pregleduje rezultate načrta ukrepov za divje prašiče;
r) ukrepih za spremljanje bolezni, ki se uvedejo, ko mine najmanj 12 mesecev od zadnjega potrjenega primera klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na določenem okuženem območju. Ti ukrepi ostanejo v veljavi najmanj 12 mesecev in zajemajo zlasti ukrepe, ki se že izvajajo v skladu s točkami g), k) in l) tega odstavka.
(5) VURS mora Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije vsakih 6 mesecev predložiti poročilo o epizootiološkem stanju na določenem območju in rezultatih izvajanja načrta ukrepov za divje prašiče.
17. člen
(diagnostični postopki in testiranja)
(1) Diagnostični postopki, vzorčenje in laboratorijsko testiranje na prisotnost klasične prašičje kuge se morajo izvajati v skladu z diagnostičnim priročnikom. Laboratorijsko testiranje izvaja NVI. Nacionalni laboratoriji so našteti v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za usklajevanje standardov in metod za diagnostiko je odgovoren laboratorij NVI.
(3) NVI mora zagotoviti povezavo z referenčnim laboratorijem v okviru Evropske unije v skladu s prilogo 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Diagnostični priročnik mora vsebovati zlasti:
a) minimalne varnostne zahteve pred biološkimi dejavniki in standarde kakovosti, ki se morajo upoštevati v diagnostičnih laboratorijih za klasično prašičjo kugo in pri prevozu vzorcev;
b) kriterije in postopke, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju kliničnih in postmortalnih pregledov za potrditev ali izključitev prisotnosti klasične prašičje kuge;
c) kriterije in postopke, ki jih je treba upoštevati pri odvzemu vzorcev pri živih in mrtvih prašičih, da se z laboratorijskimi preiskavami potrdi ali izključi klasična prašičja kuga, vključno z metodami vzorčenja za serološke ali virološke preglede, ki se izvajajo v okviru ukrepov iz tega pravilnika;
d) laboratorijske teste, ki se uporabljajo v diagnostiki klasične prašičje kuge, vključno:
– s testi za diferenciacijo med virusom klasične prašičje kuge in drugimi pestivirusi,
– s testi za razločevanje vzorca protiteles, ki ga izzove marker cepivo, in vzorca, ki ga izzove divji sev virusa klasične prašičje kuge (navedeni testi se uporabljajo glede na primernost in izvedljivost),
– s kriteriji za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih testov;
e) laboratorijske tehnike za genetsko tipizacijo izolatov virusov klasične prašičje kuge.
(5) Z namenom zaščite zdravstvenega varstva živali je dovoljeno z virusom klasične prašičje kuge, njegovim genomom, antigeni in cepivi rokovati ali jih uporabljati v raziskovalne, diagnostične ali proizvodne namene samo na mestih, v institucijah in laboratorijih, ki so odobreni in pod nadzorom VURS. Spisek odobrenih mest, institucij in laboratorijev VURS predloži Evropski komisiji in jo sproti obvešča o vseh spremembah.
18. člen
(uporaba, proizvodnja in prodaja cepiv proti klasični
prašičji kugi)
(1) Uporaba cepiv proti klasični prašičji kugi je prepovedana.
(2) Rokovanje, proizvodnja, shranjevanje, preskrba, distribucija in prodaja cepiv proti klasični prašičji kugi mora potekati pod nadzorom VURS.
19. člen
(cepljenje v nujnih primerih pri domačih prašičih)
(1) Ne glede na prepoved cepljenja iz prejšnjega člena se lahko v primerih, ko je na gospodarstvu potrjena klasična prašičja kuga, epizootiološko stanje pa kaže na nevarnost širjenja bolezni, dovoli cepljenje v nujnih primerih v skladu z določbami tega člena.
(2) VURS izda odločbo o izvedbi cepljenja v nujnih primerih, če s tem ne ogroža interesov Evropske unije in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je v skladu z 22. členom tega pravilnika izdelan posebni načrt cepljenja v nujnih primerih. Posebni načrt in odločitev o izvedbi cepljenja v nujnih primerih VURS sporoči Evropski komisiji pred začetkom cepljenja;
– poleg podatkov iz četrtega odstavka tega člena mora posebni načrt predpisovati, da se bodo vsi prašiči na gospodarstvih, kjer se uporabi cepivo, po končanem cepljenju čimprej zaklali ali pokončali v skladu s prvo alineo petega odstavka tega člena in sveže meso teh prašičev neškodljivo uničilo ali poslalo v nadaljnjo obdelavo, pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje.
(3) Glavni kriteriji in dejavniki tveganja, ki jih je pri izvedbi cepljenja v nujnih primerih potrebno upoštevati, so določeni v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Posebni načrt cepljenja mora vsebovati zlasti podatke o:
– stanju bolezni, ki je privedla do zahteve za cepljenje v nujnih primerih;
– velikosti geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje v nujnih primerih, in številu gospodarstev s prašiči na tem območju;
– kategorijah prašičev in približnem številu prašičev, ki bodo cepljeni;
– cepivu, ki bo uporabljeno;
– trajanju akcije cepljenja;
– označevanju in registraciji cepljenih prašičev;
– ukrepih v zvezi s premiki prašičev in njihovih proizvodov;
– kriterijih, ki bodo upoštevani pri odločitvi, ali se bo na kontaktnih gospodarstvih izvajalo cepljenje ali ukrepi iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika;
– drugih zadevah, ki se nanašajo na nujne primere, vključno s kliničnimi in laboratorijskimi preiskavami vzorcev, odvzetih na gospodarstvih, kjer je bilo opravljeno cepljenje, in drugih gospodarstvih na območju cepljenja, predvsem če je uporabljeno markirano cepivo.
(5) Ne glede na določbe 10. in 11. člena tega pravilnika lahko veterinarski inšpektor na območju cepljenja odredi naslednje ukrepe:
– prepoved prometa s prašiči, razen če so namenjeni neposrednemu zakolu v klavnici na območju cepljenja ali v bližnji okolici, v kafilerijo ali drug primeren kraj, kjer se jih neškodljivo uniči;
– neškodljivo uničenje mesa prašičev ali nadaljnja obdelava mesa, pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje;
– uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju 30 dni pred cepljenjem.
(6) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi najmanj 6 mesecev po opravljenem cepljenju.
(7) Če VURS na zahtevo Evropske komisije glede na epizootiološko stanje podaljša trajanje posebnega nadzora nad 6 mesecev, se ukrepi izvajajo pod naslednjimi pogoji:
– prepoved premikov serološko pozitivnih prašičev iz gospodarstva, razen tistih, ki so namenjeni neposrednemu zakolu;
– prepoved zbiranja semena, jajčec in zarodkov serološko pozitivnih prašičev;
– prepoved premikov pujskov serološko pozitivnih svinj iz gospodarstva, razen v klavnico v neposredni zakol, na gospodarstvo, od koder se pošljejo direktno v zakol ali na drugo gospodarstvo, če so reagirali negativno s testom na ugotavljanje protiteles proti virusu klasične prašičje kuge.
(8) Veterinarski inšpektor lahko ukine odrejene ukrepe, ko:
– so bili v skladu s prvo alineo petega odstavka tega člena zaklani oziroma pokončani vsi prašiči na gospodarstvih, kjer je bilo opravljeno cepljenje v nujnih primerih in je bilo sveže meso zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v nadaljnjo obdelavo pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje;
– so bili vsi objekti na gospodarstvih, kjer so bili cepljeni prašiči, očiščeni in razkuženi v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(9) V primeru ukinitve ukrepov veterinarski inšpektor odredi:
– da se prašiče lahko ponovno naseli na očiščena in razkužena gospodarstva, vendar ne prej kot po 10 dneh od opravljenega čiščenja in razkuževanja ter zakolu oziroma pokončanju vseh prašičev na gospodarstvu, kjer je bilo opravljeno cepljenje;
– da se po ponovni naselitvi prašičev na gospodarstva v območju cepljenja opravijo klinične in laboratorijske preiskave prašičev na morebitno prisotnost virusa klasične prašičje kuge. V primeru, da gre za ponovno naselitev na gospodarstva, kjer je bilo opravljeno cepljenje, se preiskave ne smejo opraviti pred potekom 40 dni od njihove naselitve. V tem času prašiči ne smejo zapustiti gospodarstva.
(10) V primeru uporabe markiranega cepiva lahko VURS v soglasju z Evropsko komisijo dovoli odstopanja od ukrepov iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena, predvsem glede označevanja in nadaljnje uporabe mesa cepljenih prašičev in namembnosti obdelanih proizvodov, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
– da Evropska komisija odobri načrt cepljenja pred začetkom cepljenja;
– da VURS predloži Evropski komisiji posebno zahtevo, ki jo spremlja izčrpno poročilo o izvajanju akcije cepljenja, njenih rezultatih in splošnem epizootiološkem stanju;
– da VURS na kraju samem izvaja kontrole v zvezi z akcijo cepljenja. Dovolitev in obseg odstopanja sta odvisna od nevarnosti širjenja virusa klasične prašičje kuge zaradi premikov oziroma prometa s cepljenimi prašiči, njihovimi potomci, izdelki in proizvodi.
20. člen
(cepljenje v nujnih primerih pri divjih prašičih)
(1) Ne glede na prepoved cepljenja prašičev proti klasični prašičji kugi iz 18. člena tega pravilnika se lahko v primerih, ko je pri divjih prašičih potrjena klasična prašičja kuga in epizootiološko stanje kaže na nevarnost širjenja bolezni, dovoli cepljenje v nujnih primerih v skladu s postopki in določbami tega člena.
(2) Če izda VURS odločbo o izvajanju cepljenja v nujnih primerih, predloži Evropski komisiji posebni načrt cepljenja, ki vsebuje zlasti podatke o:
– stanju bolezni, ki je privedla do zahteve za cepljenje v nujnih primerih;
– velikosti geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje; v vsakem primeru je to območje del okuženega območja, kot je opredeljeno v skladu s točko b) četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika;
– tipu cepiva, ki bo uporabljeno in postopku cepljenja;
– posebnih prizadevanjih, potrebnih za cepljenje mladih živali;
– pričakovanem trajanju akcije cepljenja;
– približnem številu divjih prašičev, ki bodo cepljeni;
– ukrepih, sprejetih za preprečevanje hitrega populacijskega obrata divjih prašičev;
– ukrepih, sprejetih za preprečevanje vsakršnega širjenja vakcinalnega virusa na domače prašiče, če je glede na situacijo to potrebno;
– pričakovanih rezultatih akcije cepljenja in parametrih, ki bodo upoštevani pri preverjanju njene učinkovitosti;
– organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta;
– postopku, ki je vzpostavljen, da lahko strokovna skupina iz točke a) drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, redno preverja rezultate akcije cepljenja;
– drugih ukrepih, ki so potrebni v nujnih primerih.
(3) Če je območje cepljenja blizu ozemlja druge države članice Evropske unije, na katerem so prav tako uvedeni ukrepi za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih, VURS zagotovi izvajanje ukrepov skladno z načrtom cepljenja in ukrepi v tej drugi državi.
(4) VURS predloži Evropski komisiji in drugim državam članicam vsakih 6 mesecev poročilo o rezultatih akcije cepljenja skupaj s poročilom o izvajanju načrta iz četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika.
21. člen
(nadzor v okviru Evropske unije)
Poleg nadzora, ki ga izvaja veterinarska inšpekcija, se zaradi preprečitve vnosa klasične prašičje kuge v druge države članice Evropske unije v sodelovanju z VURS izvaja tudi inšpekcijski nadzor v okviru Evropske komisije.
22. člen
(nacionalni načrt ukrepov)
(1) Načrt ukrepov, ki določa nacionalne ukrepe v primeru izbruha klasične prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: nacionalni načrt ukrepov), pripravi VURS in ga posreduje v potrditev Evropski komisiji.
(2) Načrt ukrepov določa sredstva, opremo, osebje in ustrezen material, ki je potreben za hitro in učinkovito izkoreninjenje izbruha klasične prašičje kuge. V njem se določi:
– zahteve po cepivu in v zvezi s cepivom, ko se dovoli cepljenje v nujnih primerih;
– območja z visoko gostoto prašičev, da se tam zagotovi višja raven poznavanja bolezni in pripravljenosti.
(3) Kriteriji in zahteve za izdelavo načrta ukrepov so določeni v prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Načrt ukrepov se lahko z upoštevanjem razvoja stanja naknadno spremeni ali dopolni, redno pa preveri vsakih pet let in vse spremembe sporoči Evropski komisiji.
23. člen
(državno in lokalna središča za nadzor bolezni
in strokovna skupina)
(1) V primeru izbruha oziroma pojava klasične prašičje kuge VURS takoj ustanovi DSNB in lokalna središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: LSNB).
(2) DSNB vodi in spremlja postopke LSNB in je odgovoren za:
– določanje potrebnih ukrepov nadzora;
– zagotavljanje takojšnjega in učinkovitega izvajanja ukrepov v LSNB;
– razporejanje osebja in sredstev v LSNB;
– posredovanje podatkov Evropski komisiji, državam članicam Evropske unije, državnim organom, kmetijskim, trgovskim in drugim gospodarskim združenjem;
– organizacijo cepljenja v nujnih primerih in opredelitev območij cepljenja;
– povezovanje z diagnostičnimi laboratoriji;
– povezovanje s tiskom in drugimi mediji;
– povezovanje s policijo, vojsko in Upravo RS za zaščito in reševanje.
(3) VURS ustanovi za zagotovitev strokovnega znanja in izkušenj za pomoč pristojnemu organu pri zagotavljanju pripravljenosti, strokovno skupino, ki je v stalni pripravljenosti. Strokovna skupina v primeru izbruha pomaga pristojnemu organu zlasti pri:
– epizootiološki poizvedbi;
– vzorčenju, testiranju in razlagi rezultatov opravljenih laboratorijskih preiskav;
– vzpostavljanju ukrepov za nadzor bolezni.
(4) VURS skrbi, da imajo DSNB, LSNB in strokovna skupina na voljo osebje, sredstva in opremo, vključno s potrebnimi komunikacijskimi sistemi in jasno ter učinkovito hierarhijo, s čimer je zagotovljeno takojšnje izvajanje ukrepov za nadzor bolezni iz tega pravilnika.
(5) Podatke o osebju, prostorih, opremi, navodilih in upravljanju DSNB, LSNB in strokovne skupine določa načrt ukrepov iz 22. člena tega pravilnika.
24. člen
(uporaba pomij)
(1) Zaradi preprečitve pojava klasične prašičje kuge v Republiki Sloveniji je prepovedano krmljenje prašičev s pomijami.
(2) Pomije iz mednarodnih transportnih sredstev, kot so ladje, cestna vozila in letala, se zbirajo in neškodljivo uničijo pod uradnim nadzorom.
(3) VURS mora podatke o izvajanju določb tega člena in opravljenih pregledih vsako leto najkasneje do 31. oktobra sporočiti Evropski komisiji.
25. člen
(prehodne določbe)
(1) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na poročanje Evropski komisiji, se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Določba prvega odstavka prejšnjega člena se začne uporabljati 1. oktobra 2003.
26. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in izkoreninjenje klasične prašičje kuge (Uradni list RS, št. 30/99, 108/99 in 84/00).
(2) 1. oktobra 2003 preneha veljati navodilo o pogojih za uporabo pomij za krmljenje prašičev (Uradni list RS, št. 95/00).
27. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-01-32/2003
Ljubljana, dne 9. junija 2003.
EVA 2003-2311-0198
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
*Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo EEC 2001/89.
Priloga 3
NAČELA IN POSTOPKI ZA ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJO
1. Splošna načela in postopki:
a) čiščenje in dezinfekcija in kadar je potrebno tudi
ukrepi za uničenje glodalcev in insektov, morajo biti izvedeni
pod uradnim nadzorom in v skladu z navodili uradnega veterinarja;
b) dezinfekcijska sredstva in uporabljene koncentracije
le-teh, morajo biti uradno potrjeni s strani VURS;
c) učinkovitost dezinficiensov je potrebno preveriti pred
uporabo, saj učinkovitost določenih sredstev upada s časom
shranjevanja;
d) izbor dezinficiensa in način dezinfekcije sta odvisna
od vrste objektov in vozil, ki jih je potrebno razkužiti;
e) pogoji, pod katerimi se uporabljajo sredstva za razmaščevanje
in dezinfekcijo, morajo biti takšni, da se uporabnost
sredstev ne zmanjša. Predvsem je potrebno upoštevati
tehnične parametre proizvajalca, kot so pritisk,
minimalna temperatura in zahtevan čas delovanja sredstva;
f) ne glede na uporabljen dezinficiens je potrebno upoštevati
naslednja splošna načela:
– temeljita prepojitev nastilja in gnoja z dezinficiensom,
– temeljito mehanično čiščenje tal, ramp in sten po
odstranitvi , kjer je to mogoče, opreme in napeljave, da se
prepreči slabši učinek čiščenja in dezinfekcije,
– nadaljnja aplikacija dezinficiensa za minimalen čas
delovanja, ki je določen v priporočilih proizvajalca,
– voda, ki je bila uporabljena v postopku čiščenja,
mora biti odstranjena na način, s katerim se prepreči širjenje
virusa in v skladu z navodili uradnega veterinarja;
g) na površinah, kjer se uporablja čiščenje s tekočinami
pod pritiskom, je potrebno preprečiti naknadno kontaminacijo
že očiščenih površin;
h) potrebno je oprati, razkužiti ali uničiti opremo, napeljave,
pribor, ki bi lahko bili okuženi;
i) potrebno je preprečiti naknadno kontaminacijo;
j) postopek čiščenja in dezinfekcije mora biti dokumentiran
na gospodarstvu ali v vozilu, kjer je bilo čiščenje in
dezinfekcija opravljeno ter kjer je to potrebno, potrjen s
strani uradnega veterinarja.
2. Posebni postopki čiščenja in dezinfekcije na okuženih
gospodarstvih:
a) predhodno čiščenje in dezinfekcija:
– med pokončanjem živali je potrebno izvesti vse ukrepe,
da se izognemo ali povsem zmanjšamo širjenje virusa
klasične prašičje kuge; to med drugim vključuje začasno
namestitev opreme za dezinfekcijo, zaloge zaščitne obleke,
prhe, dekontaminacijo uporabljene opreme in pribora ter
prekinitev električnega napajanja prezračevalnega sistema,
– trupla pokončanih živali je treba poškropiti z dezinficiensom,
– za prevoz trupel iz okuženega gospodarstva, je treba
uporabiti nepropustne in zaprte kontejnerje,
– po odstranitvi trupel prašičev, je treba objekte, kjer
so bili nastanjeni prašiči ter vse ostale dele gospodarstva,
dvorišča, ki so se kontaminirali med pobijanjem, klanjem ali
postmortalnim pregledom, poškropiti z odobrenim dezinficiensom,
– vsa tkiva ali kri, ki se je lahko razlila med klanjem ali
postmortalnim pregledom, morajo biti previdno zbrana in
neškodljivo uničena skupaj s trupli,
– uporabljeni dezinficiens mora ostati obdelanih površinah
vsaj 24 ur;
b) končno čiščenje in dezinfekcija:
– gnoj in uporabljen nastil je potrebno odstraniti in
ustrezno obdelati,
– maščobe in umazanijo je potrebno z vseh površin
odstraniti z uporabo sredstev za razmaščevanje in površine
oprati z vodo,
– po pranju z vodo sledi nadaljnje škropljenje dezinficiensa,
– po 7 dneh je potrebno objekte ponovno očistiti s
sredstvom za razmaščevanje, sprati z vodo, poškropiti z
dezinficiensom in ponovno sprati z vodo.
3. Dezinfekcija kontaminiranega nastilja, gnoja in gnojevke:
a) gnoj in uporabljen nastilj je potrebno kompostirati,
poškropiti z dezinficiensom in pustiti vsaj 42 dni ali uničiti z
zažiganjem ali zakopavanjem;
b) gnojevko je treba shraniti najmanj za 42 dni po zadnjem
dodajanju infektivnega materiala, razen če veterinarski
inšpektor dovoli krajše obdobje shranjevanje za gnojevko,
ki je bila tretirana v skladu z navodili uradnega veterinarja za
uničenje virusa.
4. V primeru objektov za prosto rejo lahko VURS določi
specifične postopke za čiščenje in dezinfekcijo, pri čemer
je potrebno upoštevati tip objektov in klimatske pogoje.
Priloga 6
PRIJAVLJANJE BOLEZNI EVROPSKI KOMISIJI V
PRIMERU POTRDITVE KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE
1. V roku 24 ur od potrditve vsakega primarnega izbruha,
primarnega primera pri divjih prašičih ali primera v klavnici
ali na prevoznem sredstvu, mora VURS preko sistema
prijavljanja živalskih bolezni (ADNS) sporočiti:
a) datum prijave;
b) čas prijave;
c) ime kraja, občine, države;
d) ime bolezni;
e) število izbruhov ali primerov;
f) datum postavitve suma bolezni;
g) datum potrditve bolezni;
h) metode, ki so bile uporabljene za potrditev;
i) ali je bila potrjena prisotnost bolezni pri divjih prašičih
ali prašičih na gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem
sredstvu;
j) geografski položaj kraja, kjer je bil potrjen izbruh ali
primer klasične prašičje kuge;
k) uporabljene ukrepe za nadzor bolezni.
2. V primeru primarnih izbruhov ali primerov v klavnicah
ali na prevoznem sredstvu, mora VURS poleg podatkov
iz prejšnje točke posredovati še naslednje podatke:
a) število dovzetnih prašičev v izbruhu, v klavnici ali na
prevoznem sredstvu;
b) število poginulih prašičev iz vseh kategorij na gospodarstvu,
v klavnici ali na prevoznem sredstvu;
c) po kategorijah, število obolelih prašičev in prašičev
pri katerih je bila potrjena klasična prašičja kuga;
d) število pokončanih prašičev na okuženem gospodarstvu,
v klavnici ali na prevoznem sredstvu;
e) število predelanih trupov prašičev;
f) v primeru izbruha, njegovo oddaljenost od najbližjega
gospodarstva s prašiči;
g) lokacijo gospodarstva ali gospodarstev izvora okuženih
prašičev ali trupov, če je bila klasična prašičja kuga
potrjena v klavnici ali na prevoznem sredstvu.
3. Pri nadaljnjih izbruhih je treba posredovati podatke
iz 1. in 2. točke te priloge v skladu s pravilnikom, ki ureja
kužne bolezni živali.
4. VURS zagotavlja, da podatkom, ki jih predloži v
zvezi z izbruhom ali primerom klasične prašičje kuge na
gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu v skladu
s 1., 2. in 3. točko te priloge, čimprej sledi pisno poročilo
Evropski komisiji in ostalim državam članicam, ki mora vsebovati
vsaj:
a) datum, ko so bili prašiči na gospodarstvu, v klavnici
ali na prevoznem sredstvu pokončani in njihovi trupi predelani;
b) rezultate preiskav vzorcev, odvzetih od pokončanih
prašičev;
c) število pokončanih in predelanih trupov prašičev ter
število prašičev, ki jih je potrebno zaklati kasneje in datum
zakola, če je bilo uporabljeno odstopanje iz prvega odstavka
6. člena tega pravilnika;
d) vse podatke v zvezi z možnim izvorom bolezni ali
izvor bolezni, če je bil ugotovljen;
e) pri primarnem izbruhu ali ugotovitvi klasične prašičje
kuge v klavnici ali na prevoznem sredstvu, genotip virusa,
odgovornega za izbruh ali primer;
f) v primerih, ko so bili prašiči pokončani na kontaktnih
gospodarstvih ali na gospodarstvih s prašiči, ki so osumljeni
okužbe z virusom klasične prašičje kuge, podatke o:
– datumu pokončanja in številu prašičev vsake kategorije,
ki so bili pokončani na vsakem gospodarstvu,
– epizootiološki povezavi med izbruhom ali primerom
klasične prašičje kuge in vsakim kontaktnim gospodarstvom
ali razlogih, ki so privedli do suma na klasično prašičjo kugo
na vsakem sumljivem gospodarstvu,
– rezultatih laboratorijskih preiskav odvzetih vzorcev
prašičem na gospodarstvih in ob pokončanju.
(5) Če prašiči na kontaktnih gospodarstvih niso bili pokončani,
mora VURS predložiti razloge za takšno odločitev.
Priloga 7
SEZNAM NACIONALNIH LABORATORIJEV ZA KLASIČNO PRAŠIČJO KUGO IN
NJIHOVE NALOGE
1. Nacionalni laboratoriji za klasično prašičjo kugo:
Avstrija
Bundesanstalt für Vet. Med. Untersuchungen in Modling, Robert Koch-
Gasse 17, 2340 Modling
Belgija
Centre d’étude et de recherche vétérinaires et agrochimiques, 1180
Bruxelles
Ciper
Institute of Virology, Hannover Veterinary School, Bunteweg 17, D-
30559, Hannover
Češka Republika
Státní veterinární ústav Jihlava, Rantířovská 93, 586 05 Jihlava
Danska
Statens Veterinäre Institut for Virusforskning, Lindholm, 4771
Kalvehave
Estonija
Veterinaar-ja Toidulaboratoorium, Kreutzwaldi 30, 51006 Tartu
Finska
Eläinlääkintä-ja elintarviketutkimuslaitos, 00231 Helsinki/Anstalten
for veterinärmedicin och livsmedel, 00231 Helsingfors
Francija
AFSSA-Ploufragan, Zoopole des Côtes d’Armor, 22440 Ploufragan
Grčija
Veterinary Institute of Infectious and Parasitic Diseases, 15310 Ag.
Paraskevi
Irska
Veterinary Research Laboratory, Abbotstown, Castleknock, Dublin 15
Italija
Istituto Zooprofilattico Sperimentale dell’Umbria e delle Marche,
06100 Perugia
Latvija
Valsts veterinârmedicînas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-
1076 Rîga
Litva
Nacionalinë veterinarijos laboratorija, J. Kairiukščio g. 10, LT-
2021 Vilnius
Luksemburg
Laboratoire de Medicine Veterinäre de l’Etat, 1020 Luxembourg
Madžarska
Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2., Tábornok u. 2., H-
1581 Budapest
Malta
Veterinary Laboratory Agency, Weybridge, United Kingdom
Nemčija
Bundesforschungsanstalt für Viruskrankheiten der Tiere, 17498 Insel
Riems
Nizozemska
Instituut voor Veehouderij en Diergezondheid (IDLelystad), 8200 AB
Lelystad
Poljska
Laboratorium Zakładu Chorób Świń Państwowego Instytutu
Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy
Portugalska
Laboratorio Nacional de Investigaçâo Veterinaria, 1500 Lisboa
Slovenija
Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana
Slovaška
Štátny veterinary ústav, Pod dráhami 918, SK-960 86 Zvolen
Španija
Centro de Investigación en Sanidad Animal, 28130 Valdeolmos (Madrid)
Švedska
Statens veterinärmedicinska anstalt, 75189 Uppsala
Velika Britanija
Central Veterinary Laboratory, New Haw, UK–Weybridge, Surrey KT15
3NB
2. Naloga nacionalnih laboratorijev za klasično prašičjo kugo je
zagotoviti, da se laboratorijsko testiranje za ugotavljanje
prisotnosti klasične prašičje kuge in določanje genotipa izolatov
virusa v vsaki državi članici izvaja v skladu z diagnostičnim
priročnikom. V ta namen lahko sklenejo posebne dogovore z
referenčnim laboratorijem Evropske unije ali drugimi nacionalnimi
laboratoriji.
3. NVI je v okviru pristojnosti nacionalnih laboratorijev odgovoren
za usklajevanje standardov in diagnostičnih metod vseh diagnostičnih
laboratorijev za klasično prašičjo kugo v državi in ima v zvezi s
tem naslednje naloge in pristojnosti:
a) da posameznim laboratorijem dobavlja diagnostične reagente;
b) da nadzoruje kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se
uporabljajo v državi članici;
c) da poskrbi za izvajanje rednih primerjalnih testov;
d) da hrani izolate virusa klasične prašičje kuge iz primerov in
izbruhov, potrjenih v državi.
Priloga 8
REFERENČNI LABORATORIJ EVROPSKE UNIJE ZA KLASIČNO PRAŠIČJO KUGO
1. Referenčni laboratorij Evropske unije za klasično prašičjo kugo je:
Institut für Virologie, der Tierärztlichen Hochschule Hannover, Bünteweg 17, D-30559
Hannover, Nemčija.
2. Naloge in dolžnosti referenčnega laboratorija za klasično prašičjo kugo
so:
a) usklajevanje metod ob posvetovanju z Evropsko unijo, ki se uporabljajo
vdržavah članicah za diagnostiko klasične prašičje kuge, predvsem s/z:
– skladiščenjem in dobavo celičnih kultur za uporabo v diagnostiki,
– tipizacijo, skladiščenjem in dobavljanjem sevov virusa klasične prašičje
kuge za serološke teste in pripravo antiserumov;
– dobavo standardiziranih serumov, konjugatov in drugih referenčnih
reagentov nacionalnim laboratorijem z namenom standardizacije testov in
reagentov, ki se uporabljajo v državah članicah,
– vzpostavitvijo in vzdrževanjem zbirke virusov klasične prašičje kuge,
– organizacijo rednih primerjalnih testov diagnostičnih postopkov na ravni
Evropske unije,
– zbiranjem in primerjavo podatkov in informacij o uporabljenih
diagnostičnih metodah in rezultatih izvedenih testov,
– karakterizacijo izolatov virusa z najsodobnejšimi razpoložljivimi
metodami, da se omogoči boljše razumevanje epizootiologije virusa klasične prašičje
kuge,
– spremljanjem razvoja nadzora, epizootiologije in preventive klasične
prašičje kuge po vsem svetu,
– nabiranjem strokovnega znanja in izkušenj o virusu, ki povzroča klasično
prašičjo kugo, in drugih sorodnih virusih zaradi omogočanja hitre diferencialne
diagnoze,
– pridobivanjem temeljitega znanja o pripravi in uporabi veterinarskih
imunoloških proizvodov, ki se uporabljajo za izkoreninjenje in nadzor klasične prašičje
kuge;
b) priprava vsega potrebnega za usposabljanje ali ponovno usposabljanje
strokovnjakov v laboratorijski diagnostiki z namenom usklajevanja diagnostičnih tehnik;
c) imeti na voljo usposobljeno osebje za nujne primere, ki se pojavijo
znotraj Evropske unije;
d) opravljanje raziskovalnih dejavnosti in kadar je mogoče, usklajevanje
raziskovalnih dejavnosti, namenjenih boljšemu nadzoru klasične prašičje kuge.
Priloga 9
KRITERIJI IN ZAHTEVE ZA NACIONALNI NAČRT UKREPOV V PRIMERU
IZBRUHA KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE
Načrt ukrepov mora ustrezati vsaj naslednjim kriterijem in zahtevam:
a) zagotovitev pravnih pooblastil za izvajanje načrta ukrepov, da se
omogoči izvajanje hitrega in učinkovitega izkoreninjenja bolezni;
b) zagotovitev dostopa do sredstev za nujne primere, proračunskih
sredstev in finančnih sredstev za pokrivanje vseh vidikov boja proti epizootiji
klasične prašičje kuge;
c) določitev hierarhije dajanja navodil, da se zagotovi hiter in
učinkovit postopek odločanja v zvezi z epizootijo. Dajanje navodil mora
biti po potrebi pod nadzorom osrednje enote za odločanje, odgovorne za usmerjanje
vseh strategij v boju proti epizootiji. Direktor VURS mora biti član te enote in
zpostaviti povezavo med osrednjo enoto za odločanje in DSNB;
d) zagotovitev dostopnosti do ustreznih sredstev za zagotavljanje
hitrega in učinkovitega ukrepanja, vključno z laboratorijskim osebjem,
opremo in infrastrukturo;
e) priprava priročnika z navodili, ki mora vsebovati popoln,
praktičen in podroben opis vseh postopkov, navodil in ukrepov, ki se
uporabijo v primeru izbruha klasične prašičje kuge;
f) po potrebi je potrebno predvideti podrobne načrte za cepljenje v
nujnih primerih;
g) da osebje redno sodeluje pri:
– izobraževanju o kliničnih znakih bolezni, epizootioloških
poizvedbah in boju proti klasični prašičji kugi;
– vajah za nujne primere, organiziranih vsaj dvakrat letno;
– usposabljanju v komunikacijskih tehnikah zaradi organizacije
informativnih kampanj za oblasti, kmete in veterinarje v zvezi s potekom
epizootije.
