Na podlagi drugega odstavka 37. člena, 51. člena in 56. člena ter za izvajanje 61. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik ureja pogoje za izkoriščanje in priznavanje naravne mineralne vode ter pogoje za dajanje v promet predpakirane naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(2) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za naravno mineralno vodo, ki se na izviru uporablja v zdravilne namene v naravnih zdraviliščih in termah.
2. člen
(označevanje)
Predpakirana naravna mineralna voda, izvirska voda in namizna voda morajo biti v prometu označene skladno s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
(meroslovne zahteve)
Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirano naravno mineralno vodo, izvirsko vodo in namizno vodo morajo biti skladni s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. Naravna mineralna voda
4. člen
(definicija)
(1) Naravna mineralna voda je voda, ki izpolnjuje poleg mikrobioloških zahtev iz 5. člena tega pravilnika tudi naslednje pogoje:
a) ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenim pred sleherno možnostjo kontaminacije in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin;
b) ima lastnosti, zaradi katerih se jasno razlikuje od pitne vode, ki izhajajo iz vsebnosti mineralnih snovi, kemijskih elementov v sledovih oziroma drugih sestavin, ter ima lahko določene prehrambno-fiziološke učinke;
c) ima enako čistost kot na izvoru,
pri čemer morajo lastnosti iz točke b) in c) tega odstavka zaradi podzemnega izvora vode ostati nespremenjene.
(2) Sestava, temperatura in druge pomembne lastnosti naravne mineralne vode morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj. Na lastnost naravne mineralne vode še zlasti ne smejo vplivati morebitna nihanja v pretoku vode na izviru.
(3) Odstopanje od srednjih letnih izmerjenih vrednosti za glavne sestavine, značilne za posamezno naravno mineralno vodo, je lahko največ ± 15%.
5. člen
(mikrobiološke zahteve)
(1) Naravna mineralna voda na izviru in naravna mineralna voda, ki je v prometu, ne sme vsebovati:
– parazitov in njihovih razvojnih oblik ter patogenih mikroorganizmov;
– bakterij vrste Escherichia coli, drugih koliformnih bakterij, enterokokov ter bakterij vrste Pseudomonas aeruginosa v 250 ml vzorca;
– sporogenih sulfitreducirajočih anaerobnih bacilov v 50 ml vzorca.
(2) V naravni mineralni vodi na izviru skupno število enot, ki tvorijo kolonije mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje (v nadaljnjem besedilu: število mikroorganizmov), ne sme presegati naslednjih vrednosti:
– 5 v 1 ml pri temperaturi 37 °C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju;
– 20 v 1 ml pri temperaturi 20 do 22 °C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju.
(3) V naravni mineralni vodi na izviru mora število mikroorganizmov, ki izhajajo iz naravnega okolja, ustrezati njenemu običajnem številu mikroorganizmov, kar dokazuje, da je izvir zaščiten pred vsakršno kontaminacijo.
(4) Običajno število mikroorganizmov iz prejšnjega odstavka pomeni sprejemljivo stalno število mikroorganizmov na izviru pred katerimkoli dovoljenim postopkom obdelave. Vrsta in število teh mikroorganizmov, ki so upoštevani v postopku priznavanja naravne mineralne vode, morajo biti preverjeni najmanj enkrat letno v skladu s 5. točko priloge 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(5) V naravni mineralni vodi, ki je v prometu, se mora število mikroorganizmov ugotavljati najpozneje v 12 urah po polnjenju naravne mineralne vode, katera mora biti v tem času shranjena pri temperaturi 5 °C +-3 °C in ne sme presegati naslednjih vrednosti:
– 20 v 1 ml pri temperaturi 37 °C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju;
– 100 v 1 ml pri temperaturi 20 do 22 °C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vsebuje naravna mineralna voda, ki je v prometu, tudi večje število mikroorganizmov, če je le-to posledica običajnega povečanja števila mikroorganizmov, ki jih je naravna mineralna voda imela na izviru, in pod pogojem, da je voda organoleptično ustrezna.
6. člen
(pogoji za izkoriščanje izvirov in dajanje v promet)
(1) Naravna mineralna voda se lahko izkorišča samo iz izvirov, katerih uporabo je z odločbo dovolilo ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.
(2) Naravna mineralna voda iz prejšnjega odstavka se lahko polni in daje v promet, če izpolnjuje pogoje iz 4. člena tega pravilnika.
(3) Oprema za izkoriščanje izvira naravne mineralne vode mora biti takšna, da se prepreči vsaka možnost kontaminacije in da se ohranijo enake lastnosti, kot jih ima naravna mineralna voda na izviru, zato:
– mora biti izvir naravne mineralne vode ali njegov iztok zaščiten pred možnostjo kontaminacije;
– mora biti tehnična oprema (npr.: zajetja, cevovodi in rezervoarji) izdelana iz materialov, primernih za pitno vodo, ter takšna, da se prepreči vsaka kemijska, fizikalno-kemijska ali mikrobiološka sprememba te vode;
– morajo pogoji izkoriščanja, še posebej prostor in naprave za pranje in polnjenje, ustrezati higienskim zahtevam, kar velja tudi za embalažo, ki mora biti obdelana ali izdelana tako, da ne vpliva na mikrobiološke in kemijske lastnosti naravne mineralne vode;
– je prepovedan prevoz naravne mineralne vode v drugačni embalaži kot tisti, v kateri se daje v promet;
– mora prenos naravne mineralne vode od izvira do polnilnice potekati izključno po cevovodih, ki morajo biti izvedeni tako, da je onemogočena kakršnakoli kontaminacija.
(4) Če se med izkoriščanjem izvira in naravne mineralne vode v prometu ugotovi, da je voda kontaminirana in ne ustreza mikrobiološkim in kemijskim zahtevam iz tega pravilnika, ali če okoliščine kažejo na neko drugo kontaminacijo izvira, mora fizična ali pravna oseba, ki izkorišča izvir, takoj prekiniti vse postopke, še zlasti postopek polnjenja oziroma dajanja v promet, dokler se ne odpravi vzrok za kontaminacijo in voda ponovno izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
7. člen
(postopki obdelave)
(1) Naravna mineralna voda na izviru oziroma v postopku polnjenja je lahko obdelana le z naslednjimi postopki:
a) z izločanjem njenih neobstojnih sestavin (npr. železove in žveplove spojine), s postopkom filtracije ali dekantiranja, ki lahko vključuje tudi postopek predhodne oksidacije, če ta postopek ne spremeni sestave naravne mineralne vode glede njenih značilnih sestavin;
b) z izločanjem železovih, manganovih in žveplovih spojin ter arzena iz določenih naravnih mineralnih vod s pomočjo zraka, obogatenega z ozonom, če ta postopek ne spremeni sestave naravne mineralne vode glede njenih značilnih sestavin;
c) z izločevanjem neželenih sestavin, razen tistih iz točk a) in b) tega odstavka, če ta postopek ne spremeni sestave naravne mineralne vode glede njenih značilnih sestavin;
č) s popolnim ali delnim odvzemom prostega ogljikovega dioksida z izključno fizikalnimi postopki;
d) z uvajanjem ali ponovnim uvajanjem ogljikovega dioksida, pod pogoji iz 10. člena tega pravilnika.
(2) Prepovedan je vsak postopek obdelave naravne mineralne vode, ki bi lahko spremenil običajno število mikroorganizmov, kot je razkuževanje s katerimikoli sredstvi, dodajanje bakteriostatičnih sredstev oziroma uporaba kateregakoli drugega postopka.
8. člen
(embalaža)
Embalaža za polnjenje naravne mineralne vode mora biti takšna, da preprečuje kakršnokoli možnost kontaminacije ali potvorbe naravne mineralne vode, glede migracij nevarnih sestavin pa mora ustrezati pogojem iz predpisa, ki ureja izdelke in snovi, ki so v stiku z živili.
9. člen
(uporaba)
Naravna mineralna voda se lahko uporablja za proizvodnjo brezalkoholnih pijač.
1.1. Razvrščanje in označevanje
10. člen
(poimenovanje)
Naravna mineralna voda, ki vsebuje ogljikov dioksid, se po vsebnosti in izvoru ogljikovega dioksida razvršča in poimenuje kot naravna mineralna voda:
– z naravno vsebnostjo ogljikovega dioksida, ki ima po morebitni pripravi in polnjenju enako vsebnost ogljikovega dioksida kot na izviru, tudi v primeru, ko se zaradi priprave naravne mineralne vode ogljikov dioksid sprošča in se ga pozneje nadomesti z ustrezno količino iz istega izvira;
– z dodanim lastnim ogljikovim dioksidom, ki ima po morebitni pripravi in polnjenju višjo vsebnost ogljikovega dioksida kot na izviru;
– z dodanim ogljikovim dioksidom, kateri je dodan ogljikov dioksid, ki ni iz istega izvira kot naravna mineralna voda;
– brez ogljikovega dioksida, ki vsebuje le količino ogljikovega dioksida, katera je potrebna za ohranjanje hidrogenkarbonatnega ravnotežja.
11. člen
(dodatne navedbe)
(1) Označba za predpakirano naravno mineralno vodo mora poleg imena iz prejšnjega člena vsebovati še naslednje podatke:
– poročilo o kemijski sestavi, ki navaja značilne sestavine;
– kraj izkoriščanja in ime izvira;
– podatek o postopku obdelave, če je bila voda obdelana s katerim od postopkov iz 7. člena tega pravilnika.
(2) Na označbi za naravno mineralno vodo se lahko navede ime kraja, vasi ali pokrajine, če se takšno ime nanaša na naravno mineralno vodo, katere izvir se izkorišča na kraju, ki je naveden na označbi, ter pod pogojem, da navedeno ime ni zavajajoče glede kraja izkoriščanja izvira.
(3) Naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, je lahko v prometu le pod eno blagovno znamko.
(4) Če vključuje označba oziroma blagovna znamka za naravno mineralno vodo ime izvira ali kraja, ki se razlikuje od imena izvira ali kraja njegovega izkoriščanja, mora biti ime izvira ali kraja navedeno s črkami, ki so najmanj enkrat in pol višje in širše kot največje črke na označbi oziroma blagovni znamki naravne mineralne vode.
12. člen
(prepoved označb)
(1) Pri naravni mineralni vodi v prometu in njenem reklamiranju je prepovedano uporabljati označbe, blagovne znamke, zaščitne znamke, slike ali druge navedbe, ki bi zavajajoče navajale lastnosti, ki jih naravna mineralna voda nima, zlasti glede izvora, rezultatov analize, datuma izdaje dovoljenja za njeno izkoriščanje in drugih navedb.
(2) Pri predpakirani vodi, ki ni bila priznana v skladu s tem pravilnikom, je prepovedano uporabljati označbe, ki bi lahko povzročile zamenjavo z naravno mineralno vodo, kar velja še zlasti za uporabo označbe “mineralna voda“.
(3) Prepovedana je uporaba označb ali navedb, da ima naravna mineralna voda lastnosti, ki preprečujejo nastanek obolenj ali zagotavljajo oziroma pospešujejo njihovo zdravljenje, razen navedb iz 13. člena tega pravilnika.
13. člen
(posebne navedbe)
(1) Naravna mineralna voda je lahko označena s posebnimi navedbami oziroma podatki iz priloge 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika. Če ti kriteriji niso posebej navedeni, morajo navedbe oziroma podatki temeljiti na fizikalno-kemičnih analizah ter po potrebi farmakoloških, fizioloških in kliničnih raziskavah iz priloge 1 tega pravilnika, opravljenih v skladu z znanstveno priznanimi in preverjenimi postopki.
(2) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko na označbi za naravno mineralno vodo dovoli navedbo določenih učinkov naravne mineralne vode na zdravje (npr. spodbuja prebavo, lahko deluje blago odvajalno ipd.), če taka navedba ni v nasprotju s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(3) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko predpiše pogoje za vsebnost določenih sestavin v naravni mineralni vodi, ki je primerna za pripravo hrane za dojenčke, ter dodatne pogoje za uporabo navedbe primerna za pripravo hrane za dojenčke.
1.2. Postopek priznavanja
14. člen
(urad)
Voda je lahko v prometu z označbo naravna mineralna voda, če je njeno označbo z odločbo priznal Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: urad).
15. člen
(postopek)
(1) Vlogo za priznanje označbe naravne mineralne vode (v nadaljnjem besedilu: vloga) vloži na urad proizvajalec ali tisti, ki daje naravno mineralno vodo v promet v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj). K vlogi mora priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so izpolnjeni pogoji za priznanje po tem pravilniku.
(2) Priložena dokumentacija mora vsebovati:
1. rezultate raziskav, določenih v prilogi 1 tega pravilnika, ki jih opravi pristojna organizacija, in sicer na:
– izviru,
– po kateremkoli postopku obdelave, določenem v 7. členu tega pravilnika,
– po polnjenju;
2. poročilo o opravljenem prvem pregledu.
(3) Urad z odločbo o priznanju označbe naravna mineralna voda (v nadaljnjem besedilu: odločba) prizna naravno mineralno vodo, če vsebuje vloga vse podatke in dokumente, ki jih določata zakon, ki ureja kmetijstvo, in ta pravilnik, in je zanjo izdano pozitivno mnenje ekspertne komisije iz 17. člena tega pravilnika.
16. člen
(prvi in redni pregled)
(1) Prvi pregled na izviru vode opravi organizacija, ki jo na podlagi javnega razpisa določi minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pregled se opravi glede kriterijev za priznavanje naravne mineralne vode iz priloge 1 (razen 1. točke poglavja A), kateregakoli postopka obdelave iz 7. člena tega pravilnika in ustreznosti opreme za izkoriščanje njenega izvira. Na osnovi ugotovitev izda organizacija vlagatelju poročilo o opravljenem pregledu, iz katerega mora biti razvidno, ali voda izpolnjuje predpisane pogoje za njeno priznanje in izkoriščanje iz 6. člena tega pravilnika.
(2) Redni pregled naravne mineralne vode v polnilnici pred polnjenjem opravi organizacija iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno, iz poročila pa mora biti razvidno, ali naravna mineralna voda izpolnjuje predpisane pogoje za izkoriščanje in dajanje v promet iz 6. člena tega pravilnika. Poročilo o pregledu mora organizacija poslati na urad.
(3) Stroški prvega pregleda bremenijo vlagatelja, stroški rednih pregledov pa proizvajalca.
17. člen
(ekspertna komisija)
(1) Minister, pristojen za prehrano, imenuje ekspertno komisijo za izdajo mnenja o priznanju označbe naravna mineralna voda.
(2) Ekspertno komisijo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za prehrano, ministrstva, pristojnega za zdravje, ministrstva, pristojnega za okolje, in članov, ki so priznani strokovnjaki s področja naravnih mineralnih vod.
(3) Ekspertna komisija pregleda vlogo in priloženo dokumentacijo ter poda mnenje o sprejemu ali zavrnitvi vloge.
(4) Proračunska finančna sredstva in prostorske pogoje za delovanje ekspertne komisije zagotovi urad iz sredstev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
18. člen
(naravna mineralna voda iz drugih držav)
(1) Za naravno mineralno vodo, ki izvira v državah članicah Evropske unije, ne veljajo določbe 15. in 16. člena tega pravilnika.
(2) Urad z odločbo prizna naravno mineralno vodo, če vlagatelj k vlogi priloži uradni dokument države članice Evropske unije, s katerim je bila priznana naravna mineralna voda s strani pristojnega organa te države, ter je zanjo izdano pozitivno mnenje ekspertne komisije.
(3) Za naravno mineralno vodo, ki izvira v državi, ki ni članica Evropske unije, velja postopek za priznavanje iz 15. in 16. člena tega pravilnika.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka urad z odločbo prizna naravno mineralno vodo, če priloži vlagatelj k vlogi uradni dokument o priznanju pristojnega organa države izvoznice, s katerim dokazuje, da naravna mineralna voda ustreza enakim kriterijem za priznavanje in enakim pogojem za izkoriščanje in dajanje v promet, kot je določeno s tem pravilnikom, ter je zanjo izdano pozitivno mnenje ekspertne komisije.
(5) Veljavnost uradnega dokument države izvoznice iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljša od petih let, pred potekom petletnega obdobja pa jo je potrebno obnoviti. Priznanje preneha veljati, če obnovljeni uradni dokument ni pravočasno predložen uradu.
19. člen
(evidenca)
Urad vodi evidenco priznanih označb naravnih mineralnih vod v Republiki Sloveniji. Evidenca mora vsebovati podatke o vlagatelju, in sicer njegovo ime in naslov ter matično številko.
20. člen
(objava)
Urad objavi v Uradnem listu Republike Slovenije blagovno znamko, ime izvira in kraj izkoriščanja priznane naravne mineralne vode, iz druge države pa tudi državo proizvajalca.
21. člen
(zaščitni znak)
Priznana naravna mineralna voda je lahko označena dodatno z zaščitnim znakom, ki ga podeli urad v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za podelitev zaščitnega znaka za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
2. Izvirska voda
22. člen
(definicija)
(1) Izvirska voda je voda, ki ima enako čistost kot na izvoru, ne vsebuje kontaminantov ter se polni na izviru.
(2) Voda iz prejšnjega odstavka, ki je v prometu, se označi kot izvirska voda.
23. člen
(pogoji za izkoriščanje in dajanje v promet)
(1) Glede pogojev za izkoriščanje in dajanje v promet, mikrobioloških zahtev in postopkov obdelave izvirske vode se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za naravno mineralno vodo.
(2) Fizikalno-kemijske lastnosti izvirske vode, z izjemo organskih in anorganskih kontaminantov, ki ne smejo biti prisotni, morajo ustrezati pogojem iz predpisa, ki ureja zdravstveno ustreznost pitne vode.
(3) Vsebnost snovi, navedenih v točki 4.6 priloge 1 tega pravilnika, ne sme presegati mejnih vrednosti iz tabele 1.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotavlja pristojna organizacija iz 16. člen tega pravilnika.
24. člen
(označevanje)
(1) Označba za predpakirano izvirsko vodo mora poleg imena vsebovati še naslednje podatke:
– kraj izkoriščanja izvira in ime izvira;
– vse morebitne postopke obdelave iz 7. člena tega pravilnika.
(2) Na označbi za izvirsko vodo se lahko navede ime kraja, vasi ali pokrajine, če se takšno ime nanaša na izvirsko vodo, katere izvir se izkorišča na kraju, ki je naveden na označbi, ter pod pogojem, da navedeno ime ni zavajajoče glede kraja izkoriščanja izvira.
(3) Izvirska voda, ki izvira iz istega izvira, je lahko v prometu le pod eno blagovno znamko.
(4) Če vključuje označba oziroma blagovna znamka za izvirsko vodo ime izvira ali kraja, ki se razlikuje od imena izvira ali kraja njegovega izkoriščanja, mora biti ime izvira ali kraja navedeno s črkami, ki so najmanj enkrat in pol višje in širše kot največje črke na označbi oziroma blagovni znamki izvirske vode.
3. Namizna voda
25. člen
(definicija)
(1) Namizna voda je voda, ki je pripravljena iz pitne vode oziroma naravne mineralne vode oziroma izvirske vode in lahko vsebuje eno ali več dodanih snovi iz drugega odstavka tega člena, dodano morsko vodo ter dodani ogljikov dioksid.
(2) Za pripravo namizne vode je vodi dovoljeno dodajati naslednje snovi: natrijev klorid, kalijev klorid, kalcijev klorid, natrijev karbonat, kalcijev karbonat, natrijev hidrogenkarbonat, magnezijev karbonat, natrijev sulfat, magnezijev sulfat in natrijev fluorid.
(3) Vse dodane snovi iz prejšnjega odstavka morajo glede čistosti ustrezati pogojem iz predpisa, ki ureja čistost aditivov.
26. člen
(pogoji za dajanje v promet)
Namizna voda mora izpolnjevati glede fizikalno-kemijskih in mikrobioloških lastnosti pogoje iz predpisa, ki ureja zdravstveno ustreznost pitne vode, glede vsebnosti snovi, ki so lahko zdravju škodljive, pa mora ustrezati pogojem iz 4.6 točke priloge 1 tega pravilnika.
27. člen
(označevanje)
(1) Namizna voda, ki je v prometu, mora biti označena kot namizna voda.
(2) Namizna voda, ki vsebuje najmanj 570 miligramov natrijevega hidrogenkarbonata na liter, ter vsebuje ogljikov dioksid, se lahko označi kot sodavica.
(3) Namizna voda, ki ima dodano morsko vodo, mora imeti dodano navedbo “s… % morske vode“.
(4) Na označbi za namizno vodo je prepovedano uporabljati kakršnakoli imena, blagovne znamke, zaščitne znamke, slike, risbe, simbolične ali druge označbe, ki bi lahko povzročile zamenjavo z naravno mineralno vodo ali izvirsko vodo.
28. člen
(voda z dodano aromo)
Naravni mineralni vodi, izvirski vodi, pitni vodi in namizni vodi je dovoljeno dodajati aromo, pod pogojem, da je v prometu označena kot aromatizirana pijača. Lahko pa ima dodatno označbo kot …voda z aromo… (npr. izvirska voda z aromo limone ipd.).
III. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI IN NADZOR
29. člen
(preskušanje in spremljanje kakovosti)
(1) Za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode z zahtevami tega pravilnika za namen uradnega inšpekcijskega nadzora ter za njihovo spremljanje kakovosti se uporabljajo postopek vzorčenja in preskusne metode iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Lahko se uporabljajo tudi druge validirane metode, v primeru dobljenih neenakih rezultatov pa so odločilni rezultati analiz, ki so dobljeni z metodami iz prejšnjega odstavka.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
(prehodne določbe)
(1) Do pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji mora vlagatelj v postopku priznavanja naravne mineralne vode iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika priložiti k vlogi poleg uradnega dokumenta države proizvajalke, tudi poročilo o opravljenih analizah predpakirane naravne mineralne vode, ki ga je opravila organizacija za ugotavljanje skladnosti v Republiki Sloveniji, ter fotokopije dokumentacije za priznanje v državi proizvajalki.
(2) Do določitve organizacije za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode po tem pravilniku ugotavljata skladnost Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto.
31. člen
(prehodno obdobje)
(1) Naravna mineralna voda, izvirska voda ali namizna voda mora biti proizvedena in označena v skladu z določbami tega pravilnika do 31. decembra 2003.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je naravna mineralna voda, izvirska voda ali namizna voda, proizvedena in označena pred 31. decembrom 2003, lahko v prometu do porabe zalog.
32. člen
(veljavnost izdanih odločb o priznanju)
Odločbe o priznanju označbe naravne mineralne vode, izdane na podlagi pravilnika o naravni mineralni vodi in izvirski vodi (Uradni list RS, št. 26/00), ostanejo v veljavi in jih urad vpiše v evidenco.
33. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o naravni mineralni vodi in izvirski vodi (Uradni list RS, št. 26/00).
34. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-16/2002
Ljubljana, dne 10. maja 2003.
EVA 2002-2311-0275
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Soglašam!
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo 80/777/EEC in Direktivo 96/70/EC.
