Na podlagi prvega odstavka 30. člena in 31. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/92 in 1/96), 62. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) in 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 in 54/00), izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za zdravje, ministrom za gospodarstvo ter ministrom za finance

(1) Ta pravilnik določa prepovedi in omejitve ter druga obvezna ravnanja pri proizvodnji, uvozu, izvozu, dajanju v promet in uporabi snovi, katerih emisija v zrak povzroča tanjšanje ozonskega plašča (v nadaljnjem besedilu: ozonu škodljive snovi) in izdelkov ter opreme, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi.
(2) Ta pravilnik določa tudi obveznost poročanja o proizvodnji, uvozu, izvozu in porabi ozonu škodljivih snovi ter o izdelkih in opremi, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi.

(1) Ozonu škodljive snovi so:
1. nadzorovane ozonu škodljive snovi:
– klorofluoroogljikovodiki, vključno z njihovimi izomeri (I. skupina),
– drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki, vključno z njihovimi izomeri (II. skupina),
– haloni, vključno z njihovimi izomeri (III. skupina),
– ogljikov tetraklorid (IV. skupina),
– 1,1,1-trikloroetan (V. skupina),
– metilbromid (VI. skupina),
– delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki, vključno z njihovimi izomeri (VII. skupina),
– delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (v nadaljnjem besedilu: HCFC), vključno z njihovimi izomeri (VIII. skupina) in
2. nove snovi:
– bromoklorometan.
(2) Ozonu škodljive snovi so podrobneje določene v prilogah 1 in 2, ki sta sestavni del tega pravilnika.
(3) Ta pravilnik se nanaša na vse ozonu škodljive snovi iz prilog 1 in 2 tega pravilnika, ki so proizvedene v čisti obliki ali v zmeseh, ali zajete in nato reciklirane ali predelane.
(4) Ta pravilnik ne velja za zanemarljive količine ozonu škodljivih snovi, ki nastajajo med proizvodnim procesom, iz neuporabljenih surovin ali pri uporabi predelovalnih sredstev, v katerih so ozonu škodljive snovi prisotne kot sledi nečistoč, če gre za emisije pa med izdelavo ali uporabo izdelka.

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Dajati v promet je prvič odplačno ali brezplačno dobaviti ali dajati nadzorovane ozonu škodljive snovi ali izdelke, ki vsebujejo nadzorovane ozonu škodljive snovi, na voljo tretji osebi v Republiki Sloveniji.
2. Dejavnik škodljivosti nadzorovane ozonu škodljive snovi je merilo za izražanje učinka te snovi na tanjšanje ozonske plasti in je določen za posamezno nadzorovano ozonu škodljivo snov v prilogi 1 tega pravilnika.
3. Izvoz pomeni vsak iznos snovi iz carinskega območja Republike Slovenije in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz.
4. Nadzorovane ozonu škodljive snovi so klorofluoroogljikovodiki, drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki, haloni, ogljikov tetraklorid, 1,1,1-trikloroetan, metilbromid, delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki in delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, samostojne ali v zmesi, čiste, zajete, reciklirane ali predelane (v nadaljnjem besedilu: nadzorovane snovi). Za nadzorovane snovi se ne štejejo nadzorovane snovi v proizvedenem izdelku, razen če ta izdelek ni posoda za prevoz ali hranjenje nadzorovanih snovi.
5. Nove ozonu škodljive snovi so snovi, navedene v prilogi 2 tega pravilnika, samostojne ali v zmesi, čiste, zajete, reciklirane ali predelane (v nadaljnjem besedilu: nove snovi). Za nove snovi se ne štejejo nadzorovane snovi v proizvedenem izdelku razen posode za prevoz ali hranjenje nadzorovanih snovi.
6. Obnovljene nadzorovane snovi so rabljene nadzorovane snovi, ki so s postopki filtriranja, sušenja, destiliranja ali kemične obdelave obnovljene, tako da so ponovno pridobile lastnosti ozonu škodljivih snovi.
7. Obračunska raven je količina nadzorovanih snovi iz iste skupine v prilogi 1 tega pravilnika, izražena v tonah dejavnika škodljivosti in določena tako, da se masa vsake nadzorovane snovi pomnoži z njenim dejavnikom škodljivosti in se tako dobljene vrednosti sešteje.
8. Predelava ozonu škodljivih snovi so postopki filtriranja, sušenja, destilacije in kemijske obdelave, s katerimi se odpadne ozonu škodljive snovi predela do stopnje, ki ustreza specifikacijam za čiste snovi.
9. Predelovalno sredstvo pomeni nadzorovano snov, ki se uporablja kot kemijsko predelovalno sredstvo za uporabe iz priloge 3 v obratih, ki so obstajali pred 1. septembrom 1997.
10. Rabljene nadzorovane snovi so nadzorovane snovi, odvzete in zbrane iz izdelkov ali opreme pri njihovem vzdrževanju ali pred njihovim odlaganjem med odpadke.
11. Recikliranje nadzorovanih snovi je ponovna uporaba zajetih nadzorovanih snovi, ki so obdelane z enostavnimi postopki čiščenja, kot so filtriranje in sušenje. Če se nadzorovane snovi uporablja kot hladila, se recikliranje izvaja na kraju vzdrževanja opreme, kjer se odvzete nadzorovane snovi očisti in z njimi ponovno napolni opremo.
12. Skupna obračunska raven je obračunska raven celotne količine nadzorovane snovi, ki je v koledarskem letu proizvedena in uvožena. Rabljene in obnovljene nadzorovane snovi se v skupno obračunsko raven ne vštevajo.
13. Surovina pomeni vsako nadzorovano snov ali novo snov, ki gre skozi kemijsko preobrazbo v procesu, v katerem se popolnoma spremeni njena prvotna sestava in katere izpusti so neznatni.
14. Uporaba je uporaba nadzorovanih snovi v proizvodnji ali vzdrževanju, predvsem pri ponovnem polnjenju, izdelkov ali opreme, ali v drugih procesih, razen za surovino in uporabo kot predelovalno sredstvo.
15. Uvoz pomeni sprostitev v prost promet ali katerikoli drug carinski postopek ali dejanje, pri katerem nastane carinski dolg.
16. Začasni uvoz na oplemenitenje pomeni carinski postopek uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz, pri katerem se carinsko blago, namenjeno za ponoven izvoz v obliki pridobljenih proizvodov na carinskem območju uporabi, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev in ne da bi se zanj izvajali ukrepi trgovinske politike v skladu s carinskimi predpisi.
17. Zajem nadzorovanih snovi je odvzem nadzorovanih snovi iz opreme vključno s pretakanjem v posode za skladiščenje med vzdrževanjem ali pred predelavo ali odstranjevanjem.

(1) Proizvodnja, uvoz in dajanje v promet nadzorovanih snovi vključno z njihovimi izomeri so prepovedani.
(2) Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka sta proizvodnja in uvoz nadzorovanih snovi iz prejšnjega odstavka dovoljena, če so te snovi v celoti kot surovina namenjene proizvodnji drugih kemikalij.

(1) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) lahko ne glede na prepoved iz prejšnjega člena dovoli uvoz nadzorovanih snovi iz prejšnjega člena zaradi:
– uporabe bistvenega pomena,
– nujne uporabe halonov,
– uporabe za surovino pri izdelavi drugih kemikalij ali
– uničevanja teh snovi.
(2) Uporaba bistvenega pomena iz prejšnjega odstavka je uporaba nadzorovanih snovi za namene iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Pred izdajo dovoljenja za vse uporabe bistvenega pomena mora ministrstvo pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje.
(3) Nujna uporaba halonov iz prvega odstavka tega člena je uporaba halonov za namene iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo dovoli tudi proizvodnjo nadzorovanih snovi iz prejšnjega člena, če iz nobene od držav, pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, iz leta 1987 in vseh njegovih dopolnitev (Uradni list MP SFRJ, št. 16/90, Uradni list RS, št. 17/92, 19/98, 26/99 in 27/02) in v zvezi z aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (MNKOZN) (Uradni list RS-MP, št. 9/92), ni možen uvoz ustreznih nadomestnih snovi, recikliranih ali predelanih nadzorovanih snovi, in če takih ni, tudi proizvedenih.
(5) Ministrstvo izda dovoljenje za proizvodnjo ali uvoz nadzorovanih snovi iz prejšnjega člena le za količine, za katere je znan končni uporabnik.

(1) Uvoznik mora vlogi za dovoljenje za uvoz nadzorovanih snovi iz drugega odstavka 4. člena in iz 5. člena tega pravilnika priložiti izpolnjen obrazec A iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Če gre za uvoz zaradi uporabe bistvenega pomena, mora uvoznik v zahtevi za dovoljenje ta namen utemeljiti.
(3) Ministrstvo lahko uvoz nadzorovanih snovi iz 4. člena tega pravilnika za uporabo bistvenega pomena dovoli, če:
– so bili izvedeni vsi ekonomsko izvedljivi ukrepi za zmanjšanje te uporabe in z njo povezane emisije nadzorovanih snovi na najmanjšo možno mero in
– potrebne količine nadzorovanih snovi, ki so predmet dovoljevanja, ni na zalogi ali ni na razpolago dovolj rabljenih ali obnovljenih nadzorovanih snovi.
(4) Če gre za uvoz za vzdrževanje hladilnih in klimatskih naprav, mora uvoznik zahtevi za dovoljenje priložiti tudi dokazilo, da je bila do dne, ko je bila vložena zahteva za uvoz, izvožena enaka količina rabljenih nadzorovanih snovi iz 4. člena tega pravilnika, ministrstvo pa na podlagi tega izvoza ni izdalo nobenega dovoljenja za uvoz nadzorovanih snovi.
(5) Ministrstvo izda dovoljenje za vsak uvoz nadzorovanih snovi iz 4. člena tega pravilnika posebej.
(6) Carinski organi ne smejo odobriti uvoza nadzorovanih snovi iz 4. člena tega pravilnika, če carinski deklaraciji ni priloženo dovoljenje za uvoz.

(1) Uporaba nadzorovanih snovi iz 4. člena tega pravilnika je prepovedana, razen za namene, določene v 5. členu tega pravilnika.
(2) Uvoz in dajanje v promet izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi iz 4. člena tega pravilnika je prepovedano, razen za namene, določene v 5. členu tega pravilnika.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko po predhodnem dovoljenju ministrstva začasno dajo v promet izdelki, ki vsebujejo klorofluoroogljikovodike (CFC), če so ti izdelki:
– inhalatorji z določenim odmerkom zdravila ali
– pripomočki za vsaditev v človeško telo.

(1) Uporaba HCFC je prepovedana:
1. v pršilih;
2. kot topilo:
– v odprtih sistemih vključno z zgoraj odprtimi sistemi za čiščenje in sistemi za odstranjevanje vode brez hlajenih con, v lepilih in sredstvih za sprostitev kalupov, če se ti ne uporabljajo v zaprti opremi, za čiščenje drenaž, če se HCFC ne zajemajo,
– za vsako uporabo kot topilo;
3. kot hladilno sredstvo:
3.1 v opremi, ki je proizvedena po 31. decembru 1995, če se uporablja:
– v odprtih sistemih z neposrednim izparevanjem,
– v gospodinjskih hladilnikih in zamrzovalnikih,
– v klimatskih napravah motornih vozil, traktorjev in terenskih vozil, ki delujejo na kakršen koli vir energije,
– v klimatskih napravah cestnega javnega prevoza;
3.2 v klimatskih napravah v železniškem prevozu za opremo, proizvedeno po 31. decembru 1997;
3.3 za opremo, ki je proizvedena po 31. decembru 1999, če se uporablja v javnih in distribucijskih hladilnicah in skladiščih ali ima 150 kW ali več pogonske moči;
3.4 v hladilnih in klimatskih napravah, ki so proizvedene po 31. decembru 2000 in v stacionarni klimatski opremi s hladilno močjo manjšo od 100 kW, ki je proizvedena po 30. juniju 2001;
3.5 pri vzdrževanju hladilnih in klimatskih naprav;
4. za proizvodnjo pen;
4.1 za proizvodnjo vseh pen: integralnih pen, ki se uporabljajo za varnostne namene, trdnih izolacijskih pen in ekstrudiranih polistirenskih trdnih izolacijskih pen, razen, če se uporabljajo za izolacijo blaga pri transportu;
4.2 za proizvodnjo poliuretanskih pen, poliuretanskih prožnih obdelanih laminatnih pen in poliuretanskih sendvič plošč, razen če se prožne obdelane laminatne pene in sendvič plošče uporabljajo za izolacijo blaga pri prenosu in prevozu;
5. kot nosilni plin za sterilizacijske snovi v zaprtih sistemih v opremi, izdelani po 31. decembru 1997;
6. za vsa druga področja uporabe.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dovoljena uporaba HCFC v raziskovalnih in razvojnih laboratorijih, kot surovina in kot predelovalno sredstvo.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo dovoli uporabo HCFC tudi za zamenjavo halonov na področjih nujne uporabe halonov iz priloge 5 tega pravilnika.
(4) Ministrstvo dovoli uporabo iz prejšnjega odstavka, če gre za gašenje požarov v obstoječih protipožarnih sistemih in se haloni v teh sistemih v celoti zamenjajo in se zamenjani haloni uničijo, 70% stroškov za uničenje halonov pa pokrije dobavitelj HCFC.

(1) Pri načrtovanju izdelkov, za katere na podlagi določb prejšnjega člena uporaba HCFC ni prepovedana, se mora zagotoviti, da so za njihovo izdelavo uporabljene najboljše v praksi preizkušene in v prometu dostopne zasnove, tehnologije in proizvodni postopki, ki glede na razumno višje stroške prispevajo k zmanjševanju nekontroliranega izpuščanja HCFC.
(2) Proizvajalec izdelkov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti, da pri njihovi izdelavi in uporabi ne prihaja do nenadzorovanega izpuščanja HCFC.
(3) Uvoz in dajanje v promet izdelkov in opreme, za katere je na podlagi določb prvega odstavka prejšnjega člena prepovedana uporaba HCFC, sta prepovedana, če izdelki ali oprema vsebujejo HCFC.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dovoljena proizvodnja izdelkov in opreme, za katere je na podlagi določb prvega odstavka tega člena prepovedana uporaba HCFC, če je proizvodnja namenjena za izvoz v države, kjer je uporaba HCFC v teh izdelkih in opremi dovoljena.

(1) Pošiljko uvoženih izdelkov iz priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika, mora do prodajalca ali do uporabnika, če gre za neposredno dobavo, spremljati izjava o skladnosti izdelkov z zahtevami tega pravilnika.
(2) Z izjavo iz prejšnjega odstavka uvoznik na lastno odgovornost potrjuje, da uvoženi izdelki ne vsebujejo HCFC in halonov, skladno z določili tega pravilnika.
(3) Obrazec izjave iz prejšnjega odstavka je v prilogi 10, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Carinski organi ne smejo odobriti uvoza izdelkov iz priloge 9, če carinski deklaraciji ni priložena izjava o skladnosti izdelkov z zahtevami tega pravilnika, razen v primeru, kadar se ti izdelki uvažajo s strani fizičnih oseb za osebno rabo.

(1) Izvoz nadzorovanih snovi ter izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, je prepovedan, razen če gre za:
– osebne predmete, ki vsebujejo nadzorovane snovi;
– proizvodnjo zaradi osnovne domače uporabe v državah pogodbenicah Montrealskega protokola;
– proizvodnjo zaradi nujne uporabe v državah pogodbenicah Montrealskega protokola.
(2) Ministrstvo izda izvozniku dovoljenje za izvoz nadzorovanih snovi in izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, če iz dokumentacije, ki je priložena vlogi za izvoz sledi, da gre za namene iz prejšnjega odstavka, za katere izvoz ni prepovedan.
(3) Carinski organi ne smejo odobriti izvoza nadzorovanih snovi, če carinski deklaraciji ni priloženo dovoljenje za izvoz, razen če fizične osebe izvažajo osebne predmete za osebno rabo.

(1) Iz držav, ki niso pogodbenice Montrealskega protokola, je prepovedano uvažati nadzorovane snovi ter izdelke, ki vsebujejo take snovi. Iz držav, ki niso pogodbenice Montrealskega protokola, je prepovedan tudi začasni uvoz na oplemenitenje.
(2) Ministrstvo lahko dovoli, da se iz držav, ki niso pogodbenice Montrealskega protokola, uvozi izdelke, pri proizvodnji katerih se uporabljajo nadzorovane snovi, sami izdelki pa ozonu škodljivih snovi ne vsebujejo.
(3) Pošiljko uvoženih izdelkov iz priloge 9 tega pravilnika iz držav, ki niso pogodbenice Montrealskega protokola, mora do prodajalca ali do končnega uporabnika, če gre za neposredno dobavo, spremljati izjava o skladnosti izdelka z zahtevami tega pravilnika.
(5) Obrazec izjave iz prejšnjega odstavka je v prilogi 11, ki je sestavni del tega pravilnika.
(6) Carinski organi ne smejo odobriti uvoza izdelkov iz tretjega odstavka tega člena, če carinski deklaraciji ni priložena izjava o skladnosti izdelkov z zahtevami tega pravilnika, razen v primeru, kadar se ti izdelki uvažajo s strani fizičnih oseb za osebno rabo.

Za nove snovi iz priloge 2 tega pravilnika veljajo enake prepovedi, omejitve ter druga obvezna ravnanja kot za nadzorovane snovi iz 4. člena tega pravilnika.

(1) Uvoznik ozonu škodljivih snovi mora voditi evidenco, ki obsega podatke o:
– nazivu ozonu škodljive snovi,
– imenu in sedežu uvoznika,
– imenu države izvoznice in imenu in sedežu izvoznika,
– količini uvoženih ozonu škodljivih snovi,
– količini uvoženih rabljenih ali obnovljenih ozonu škodljivih snovi,
– količini porabljenih/prodanih ozonu škodljivih snovi,
– vrsti in namenu uporabe ozonu škodljivih snovi,
– imenu in sedežu končnega uporabnika,
– količini zalog ozonu škodljivih snovi.
(2) Izvoznik ozonu škodljivih snovi mora voditi evidenco, ki obsega podatke o:
– nazivu ozonu škodljive snovi,
– imenu in sedežu izvoznika,
– imenu države uvoznice in imenu in sedežu uvoznika,
– količini izvoženih ozonu škodljivih snovi,
– količini izvoženih rabljenih ali obnovljenih ozonu škodljivih snovi,
– količini zalog ozonu škodljivih snovi.
(3) Uvoznik in izvoznik ozonu škodljivih snovi morata dokumentacijo, ki sestavlja evidenco iz prejšnjih odstavkov hraniti najmanj tri leta.

(1) Uvoznik in izvoznik ozonu škodljivih snovi morata ministrstvu najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o uvoženih ali izvoženih ozonu škodljivih snoveh za preteklo koledarsko leto. Oblika in vsebina poročila je določena v prilogi 12, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Uporabnik nadzorovanih snovi iz 4. člena tega pravilnika mora ministrstvu najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o uporabi nadzorovanih snovi za preteklo koledarsko leto. Oblika in vsebina poročila je določena v prilogi 13, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljajo carinski organi, tržni inšpektorji, inšpektorji, pristojni za nadzor kemikalij, in inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Carinski organi opravljajo nadzor nad izvajanjem vseh določb tega pravilnika v zvezi z uvozom in izvozom nadzorovanih snovi in izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi.
(3) Tržni inšpektorji opravljajo nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika v zvezi z dajanjem v promet nadzorovanih snovi in izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi.
(4) Inšpektorji, pristojni za nadzor kemikalij, opravljajo nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika v zvezi z dajanjem v promet in uporabo ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana in metilbromida.
(5) Inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, opravljajo nadzor nad izvajanjem tega pravilnika, razen določb v zvezi z uvozom, izvozom in dajanjem v promet nadzorovanih snovi in izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, ter v zvezi z uporabo ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana in metilbromida.

(1) Ne glede na določbe 4. člena tega pravilnika se lahko metilbromid uvaža do 31. decembra 2004.
(2) Količina metilbromida, ki se v posameznem koledarskem letu lahko uvozi za dajanje v promet in uporabo, je enaka količini, katere obračunska raven je enaka razliki največje skupne obračunske ravni iz priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika, in obračunske ravni dovoljenih količin proizvodnje metilbromida v tem letu.

(1) Posamezni uvoznik lahko v koledarskem letu uvozi količino metilbromida, ki mu jo v okviru največje skupne obračunske ravni iz prejšnjega odstavka dovoli ministrstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje.
(2) V letno količino metilbromida, ki jo lahko v posameznem koledarskem letu uvozniki uvozijo, se ne všteva količina, ki jo uvozniki dajo v promet ali uporabijo za izvajanje karantenskih ukrepov ali predtovornih opravil, in količina, ki je uvožena zaradi namenov iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(3) Prednost pri določitvi letnih količin za uvoz metilbromida imajo uvozniki, ki so končni uporabniki metilbromida ali so uvažali metilbromid v letih 1995 in 1996.
(4) Letno količino za uvoz metilbromida dodeli ministrstvo posameznemu uvozniku v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje.
(5) Vsak uvoznik metilbromida mora zagotoviti, da letna količina metilbromida, ki jo da v promet ali v uporabo, ne presega količine, katere obračunska raven se izračuna na podlagi dovoljenih odstotkov obračunske ravni iz tabele 3 v prilogi 7 tega pravilnika.

(1) Zahtevo za dodelitev letne količine za uvoz metilbromida mora uvoznik vložiti do 31. januarja v letu, v katerem želi uvoziti metilbromid.
(2) Zahteva za dodelitev letne količine za uvoz metilbromida mora vsebovati podatke o:
– uvozniku,
– količini metilbromida, na katero se zahteva za uvoz nanaša,
– uporabnikih metilbromida,
– vrsti in namenu uporabe.

(1) Za vsakokraten uvoz metilbromida mora uvoznik, ki mu je ministrstvo dodelilo letno količino za uvoz metilbromida, pridobiti dovoljenje ministrstva.
(2) Vlogo za izdajo dovoljenja za uvoz metilbromida uvoznik poda na obrazcu B iz priloge 6 tega pravilnika.
(3) Carinski organi ne smejo dopustiti uvoza metilbromida, če carinski deklaraciji ni priloženo dovoljenje za uvoz.

(1) Ne glede na določbe 17. člena tega pravilnika lahko ministrstvo ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, dovoli uvoz metilbromida tudi po 31. decembru 2004 za tiste končne uporabnike, ki so upravičeni do nujne uporabe, določene na podlagi meril iz Montrealskega protokola.
(2) Dovoljenje za uvoz metilbromida iz prejšnjega odstavka se izda, če je v vlogi za izdajo dovoljenja podrobno obrazložena potrebna količina metilbromida in način njegove uporabe in če iz nobene od držav, pogodbenic Montrealskega protokola, ni možen uvoz recikliranega, ali predelanega metilbromida in, če takega ni, tudi proizvedenega metilbromida.

(1) Ne glede na določbe 4. člena tega pravilnika je dajanje metilbromida v promet in v uporabo dovoljeno do 31. decembra 2005.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, začasno dovoli uporabo metilbromida tudi po 31. decembru 2005, če pride do množičnega pojava škodljivcev ali rastlinskih bolezni,
(3) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda za določen čas, vendar največ za 120 dni, in za količino, katere obračunska raven ne presega skupne obračunske ravni za leto 2004 iz priloge 8 tega pravilnika.

(1) Ne glede na določbe 4. člena tega pravilnika je uvoz HCFC dovoljen do 31. decembra 2009.
(2) Letna količina HCFC, ki se v posameznem koledarskem letu lahko uvozi za dajanje v promet in uporabo, je enaka količini, katere obračunska raven je enaka razliki največje skupne obračunske ravni iz priloge 8 tega pravilnika, in obračunske ravni dovoljenih količin proizvodnje HCFC v tem letu.
(3) Posamezni uvoznik lahko v koledarskem letu uvozi količino HCFC, ki mu jo v okviru skupne letne količine iz prejšnjega odstavka dodeli ministrstvo.
(4) Prednost pri dodelitvi letnih količin za uvoz HCFC imajo uvozniki, ki so končni uporabniki HCFC ali so uvažali HCFC v letih 1995 in 1996.
(5) Vsak uvoznik HCFC mora zagotoviti, da letna količina HCFC, ki jo da v promet ali v uporabo, ne presega količine, katere obračunska raven se izračuna na podlagi dovoljenih odstotkov obračunske ravni iz tabele 4 v prilogi 7 tega pravilnika.

(1) Zahtevo za dodelitev letne količine za uvoz HCFC mora uvoznik vložiti do 31. januarja leta, v katerem želi uvoziti HCFC.
(2) Zahteva za dodelitev letne količine za uvoz HCFC mora vsebovati podatke o:
– uvozniku,
– količini HCFC, na katero se zahteva za uvoz nanaša,
– uporabnikih HCFC,
– vrsti in namenu uporabe.

(1) Če na podlagi zahtev za izdajo dovoljenja za uvoz HCFC največja skupna obračunska raven HCFC iz priloge 8 tega pravilnika za posamezno koledarsko leto ni v celoti izkoriščena, lahko ministrstvo v okviru še razpoložljivih količin za to leto dovoli uvoz HCFC tudi na podlagi vloge, ki jo je proizvajalec ali uvoznik predložil po 31. januarju.
(2) Uvoznik mora v zahtevi iz prejšnjega odstavka obrazložiti razloge za zamudo roka za vložitev zahteve za dodelitev letne količine za uvoz HCFC iz prejšnjega člena.

(1) Za vsakokraten uvoz HCFC mora uvoznik, ki mu je ministrstvo dodelilo letno količino za uvoz HCFC, pridobiti dovoljenje ministrstva.
(2) Vlogo za izdajo dovoljenja za uvoz HCFC uvoznik poda na obrazcu B iz priloge 6 tega pravilnika.
(3) Carinski organi ne smejo odobriti uvoza HCFC, če carinski deklaraciji ni priloženo dovoljenje za uvoz.

Ne glede na določbe 4. člena tega pravilnika je dajanje HCFC v promet in v uporabo dovoljeno do 31. decembra 2009.

(1) Ne glede na določbe 8. člena tega pravilnika se HCFC lahko uporabljajo:
1. do 31. decembra 2003 za proizvodnjo vseh pen, vključno s poliuretanskimi penami v razpršilnih dozah in bloku.
2. do 31. decembra 2008, če se uporabljajo:
– kot topilo pri čiščenju električnih in drugih sestavnih delov za vesoljsko in zrakoplovno področje;
– kot hladilno sredstvo v opremi, proizvedeni po 31. decembru 1995, če je namenjena vojaški uporabi;
3. do 31. decembra 2009 za vzdrževanje hladilnih in klimatskih naprav;
4. do 31. decembra 2014 za vzdrževanje hladilnih in klimatskih naprav, če so HCFC obnovljeni ali predelani in
5. v opremi izmenljivih sistemov za klimatizacijo in toplotno črpalko, če so proizvedeni do 31. decembra 2003.

Ne glede na določbe prvega odstavka 5. člena tega pravilnika lahko ministrstvo do 31. decembra 2004 dovoli uvoz nadzorovanih snovi tudi za uporabo kot hladivo pri vzdrževanju hladilnih naprav, proizvedenih pred 3. januarjem 1998, če gre za obnovljene nadzorovane snovi.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati odredba o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, Uradni list RS, št. 80/97 in 41/01.
(2) Dovoljenja, ki so izdana na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka, veljajo v obsegu, v katerem so bila izdana.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema uredbo (ES) št. 2037/2000 evropskega parlamenta in sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, in njene spremembe (uredba (ES) št. 2038/2000 in uredba (ES) št. 2039/2000).

PRILOGA 2:

NOVE SNOVI
---------------
bromoklorometan
---------------

PRILOGA 3:

PROCESI, V KATERIH SE NADZOROVANE SNOVI UPORABLJAJO KOT
PREDELOVALNA SREDSTVA

- uporaba ogljikovega tetraklorida za odstranitev dušikovega triklorida v
  proizvodnji klora in natrijevega hidroksida,
- uporaba ogljikovega tetraklorida pri zajemanju klora iz izstopnega
  plina pri proizvodnji klora,
- uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi klorirane gume,
- uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi izobutil acetofenona
  (iboprufenanalgetik),
- uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi polifenilentereftalamida,
- uporaba CFC-11 pri izdelavi pol iz finih sintetičnih poliolefinskih
  vlaken,
- uporaba CFC-113 pri izdelavi vinorelbina (farmacevtski izdelek),
- uporaba CFC-12 pri fotokemijski sintezi
  perfluoropolieterpoliperoksidnih predhodnikov Z-
  perfluoropolietrov in difunkcionalnih derivatov,
- uporaba CFC-113 pri redukciji perfluoropolieterpoliperoksidnega
  intermediata za proizvodnjo perfluoropolietrovih diestrov,
- uporaba CFC-113 pri pripravi perfluoropolieternih diolov z visoko
  funkcionalnostjo,
- uporaba ogljikovega tetraklorida pri proizvodnji tralometrina
  (insekticid).

Tudi uporaba HCFC v gornjih procesih, ko se uporabljajo kot zamenjava za
CFC ali ogljikov tetraklorid.

PRILOGA 4:

UPORABA BISTVENEGA POMENA

I     Medicinski namen
II    Raziskovalni ali analizni namen
      Uporaba bistvenega pomena za analizne oz. laboratorijske namene
      kot za:
           a ekstrakcijska topila
           b razredčila
           c nosilce kemijskih analiz
           d biokemijsko raziskovanje
           e neaktivna topila za kemijske reakcije
           f nosilce ali laboratorijske kemikalije
           g ostale nujne analizne in laboratorijske namene

PRILOGA 5:

NUJNA UPORABA HALONA

Uporaba halona 1301:
- v zrakoplovih za zaščito kabin za posadko, gondol motorjev, prostorov
  za tovor in suhih prostorov,
- v vojaških kopenskih vozilih in plovnih objektih za zaščito prostorov
  za osebje in oddelkov za motorje,
- za zagotavljanje inertnosti v zasedenih prostorih, kjer bi lahko prišlo
  do sprostitve vnetljive tekočine in/ali plina v vojaškem, naftnem,
  plinskem in petrokemijskem sektorju, ter v obstoječih tovornih ladjah,
- za zagotavljanje inertnosti v obstoječih komunikacijskih in
  poveljniških centrih vojaških sil ali drugih, bistvenega pomena za
  državno varnost,
- za zagotavljanje inertnosti v prostorih, kjer obstaja tveganje, da
  lahko pride do širjenja radioaktivne snovi,

Uporaba halona 1211:
- v ročnih gasilnih aparatih in pritrjeni gasilni opremi za motorje na
  krovu letala,
- v zrakoplovu za zaščito kabin za posadko, gondol motorjev, prostorov za
  tovor in suhih prostorov,
- v gasilnih aparatih, nujnih za osebno varnost, ki jih gasilske brigade
  uporabljajo za začetno gašenje,
- v vojaških in policijskih gasilnih aparatih za uporabo na ljudeh.