Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

Dolgoročno predvidena energetska izrabe reke Save obsega sklenjeno verigo energetskih stopenj od Medvod do državne meje pri Mokricah. Veriga je razdeljena na tri odseke, pri čemer je prvi odsek na Spodnji Savi med Vrhovim in Mokricami v ekonomskem in energetskem smislu najbolj zanimiv. Morfologija terena namreč omogoča sorazmerno ugodno gradnjo brez velikih posegov v okolje in vplivov na ostalo infrastrukturo. Zaradi bogatih vodonosnih stranskih pritokov Savinje in Krke pa so na tem odseku Save tudi najugodnejši hidrološki pogoji.
Leta 1987 se je pričela gradnja HE Vrhovo, ki se je zaključila v letu 1993. Elektrarna je pretočnega tipa z akumulacijo, ki omogoča dnevno izravnavo pretokov. V času dokler ne bo izgrajena celotna veriga HE na Savi je tej akumulaciji namenjena vloga čelnega bazena za spodnjesavsko verigo, po dograditvi celotne verige pa bo prevzela funkcijo vmesnega izravnalnega bazena. Za naslednjo stopnjo, HE Boštanj, je bil leta 1990 sprejet lokacijski načrt (Uradni list RS, št. 19/90) ter pričeta gradnja dne 15. 11. 2002, ko je bilo izdano delno enotno dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del.
Za HE Blanca je bil leta 1989 izdelan idejni projekt, kjer je še bil upoštevan koncept 7 tipskih elektrarn na Spodnji Savi s poenotenim padcem in tremi cevnimi agregati. Koncept tipskih elektrarn in poenotene elektro-strojne opreme je bil spremenjen v fazi priprave tehničnih podlag k koncesijskem aktu za energetsko izkoriščanje spodnje Save (Vlada RS, 1993). Sedanji koncept izgradnje verige predvideva 6 stopenj (HE Brestanica se opusti in je tudi bila črtana pri spremembah prostorskih sestavin državnih planov v letu 1998). S spremembo koncepta se je od prvotne zasnove povečal hidravlični padec, hkrati pa je bilo na osnovi izvedenih revizij koncepta energetske rabe predlagano, da se zaradi večjega padca in možnosti zagotavljanja sistemskih storitev spremeni tip in število agregatov na dve vertikalni Kaplanovi turbini. Spremenjene zahteve in nov konceptualni pristop ter definiranje mikrolokacije za HE Blanca, so bile glede na prvotni idejni projekt že upoštevane v prefeasibility študiji (IBE, 1995) in kasneje v predinvesticijski študiji (IBE, 2001) ter novelaciji predinvesticijske študije (IBE, 2002).
Minister, pristojen za energijo, je podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za HE Blanca z dopisom št. 311-8/2002/KC z dne 27. 1. 2003. Pobuda je obrazložena in utemeljena v:
– prostorskih sestavinah Dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99 in 4/03);
– prostorskih sestavinah Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96), ki kot dolgoročno strateško usmeritev določa povečevanje izkoriščenosti hidroenergetskega potenciala in povečanje deleža hidroenergije v primarni bilanci. V okviru osnovnega programa graditve objektov je opredeljena vloga verige HE na Spodnji Savi;
– strokovnih podlagah za izdelavo Nacionalnega energetskega programa (NEP; MOP, WEC, okt. 2002);
– zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Uradni list RS, št. 61/00 in 42/02, v nadaljnjem besedilu ZPKEPS);
– Koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save.
Pobuda je dokumentirana z naslednjimi gradivi:
– HE na Spodnji Savi – Prefeasibility študija (IBE, proj. D532/35-10,11, maj 1995);
– Veriga HE na Spodnji Savi – Predinvesticijska zasnova (IBE, A501/66-MX05, marec 2001);
– Veriga HE na Spodnji Savi – Dopolnitev predinvesticijske zasnove (IBE, A501/66-MX06, april 2001).

Predmet priprave državnega lokacijskega načrta za HE Blanca, ki obsega izdelavo:
– strokovnih podlag, določenih v točki IV. tega programa priprave,
– DLN, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1),
so vse načrtovane prostorske ureditve, navedene v nadaljevanju. Z obsegom teh prostorskih ureditev je določeno okvirno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, ki se nahaja večinoma na območju Občine Sevnica, del pa tudi na območju Občine Krško.
Objekti energetske ureditve:
­ jezovna zgradba (strojnica, stikališče, prelivni del, platoji in dostopna cesta);
­ energetski nasipi;
­ strojne instalacije, naprave in oprema;
­ hidromehanska oprema;
­ elektrooprema.
Ureditve vodne infrastrukture:
­ visokovodni nasipi;
­ ureditev vtokov in regulacije pritokov v zaledju akumulacije;
­ ureditev odvodnje površinskih voda iz urbanih površin in zaledja, izza nasipov;
­ vodne ureditve na ostalih infrastrukturnih objektih v območju vpliva visokih voda (ceste, železnica, prepusti, komunalna in energetska infrastruktura, stanovanjski objekti, gospodarski objekti, kmetijske in druge površine…);
­ ureditve v zaledju zaradi dviga podtalnice.
Ureditev državne in lokalne infrastrukture:
– železnica:
­ zavarovanje železniških nasipov v območju škodljivega delovanja vodnega toka;
­ sanacija železniških prepustov;
­ premostitev vodov;
­ varovanje komunikacijskih in napajalnih kablov;
– ceste:
­ zavarovanje cestnih odsekov, ki so v območju škodljivega delovanja vodnega toka,
­ izgradnja novih objektov (sprememba trase in nivelete posameznih cestnih odsekov, podporni, oporni zidovi, mostovi, prepusti….);
– komunalna infrastruktura:
­ ureditev iztokov iz kanalskih omrežij v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;
­ rekonstrukcija kanalskega omrežja v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;
­ sanacija vodovodnega omrežja v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;
– kmetijska zemljišča:
­ sanacija kmetijskih površin, ki so v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;
­ določitev statusa, namembnosti trajno in začasno zasedenih zemljišč;
– naselja:
­ sanacija objektov v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;
– vodi:
­ prestavitev energetskih vodov,
­ prestavitev TK vodov.
HE Blanca predstavlja tretji člen predvidene sklenjene verige HE na Spodnji Savi. Po obstoječem idejnem projektu iz leta 1989 je locirana v 760,405 km Save. Lokacija je bila načelno sprejeta na obravnavah v lokalni skupnosti v času priprave idejnega projekta. Načrtovana HE Blanca s pripadajočim akumulacijskim bazenom leži na območju Občine Sevnica in Občine Krško in je opredeljena v občinskih planskih aktih. Podrobneje bo lokacija opredeljena v strokovnih podlagah za lokacijski načrt.
Zajezitvena gladina HE Blanca je predvidena na koti 174,00 m. Akumulacijski bazen, ki ga definira zajezitvena gladina bo segal do mesta Sevnica oziroma do HE Boštanj, ki je trenutno v gradnji.
Jezovna zgradba je predlagana v glavnem na desnem bregu Save na poplavnem območju ob visokih vodah ter delno v koritu Save, kolikor le dopuščajo odtočne razmere v času gradnje. Jezovno zgradbo sestavljajo: strojnica, prelivna polja, platoji in ostali objekti, dostopna cesta in visokovodni nasipi. V sklopu elektrarne je predvideno 110 kV stikališče s priključkom na daljnovod 2x110 kV Sevnica-Krško.
Predvideno je, da se v strojnici vgradita 2 vertikalna agregata s skupno nazivno požiralnostjo 500 m3/s, z nazivno močjo 42,5 MW pri bruto padcu 10,7 m in srednjo letno proizvodnjo 160 GWh. Koristni volumen akumulacije pri denivelaciji 1.0 m znaša 1,39 mio m3, kar omogoča pri srednjem letnem pretoku okoli 75 min nepretrganega obratovanja z nazivnim pretokom in močjo. Neto padec elektrarne bo odvisen od zajezitvene gladine HE Krško in obsega poglobitve korita dolvodno od HE Blance. Za evakuacijo visokih voda je v prelivnem delu jezovne zgradbe predvidenih 5 pretočnih polj, ki bodo morala ustrezati hidravličnim pogojem prevajanja zahtevanih pretokov visokih voda in disipaciji energije med obratovalnimi kotami zgornje in spodnje vode, z upoštevanjem novo opredeljenih hidroloških razmer na reki Savi.
Dne 24. 4. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje (pripravljavec) skladno z 28. členom ZUreP-1 izvedlo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so pisno ali ustno posredovali priporočila in usmeritve oziroma jih napovedali ob izstavitvi smernic naslednji udeleženci: župan Občine Sevnica, Savaprojekt d.d., Ribiška zveza Slovenije, Telekom Slovenije, MZ Zdravstveni inšpektorat RS, MOP ARSO ter Zavod za ribištvo Slovenije.
V tem programu priprave so že upoštevana tista priporočila prostorske konference, ki se nanj neposredno nanašajo, druga pa bodo upoštevana v postopku priprave državnega lokacijskega načrta.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in mnenja, so:
­ Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Ljubljana, Parmova 33;
­ Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 24;
­ Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25;
­ Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja, Ljubljana, Dunajska 48;
­ Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanje narave, Ljubljana, Dunajska 48;
­ Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami, Ljubljana, Dunajska 48;
­ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, Dunajska 56 – 58;
­ Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljubljana, Tržaška 19;
­ Ministrstvo za promet, Direkcija za železniški promet, Maribor, Kopitarjeva 5;
­ Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, Zeljarska 1;
­ Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, Plečnikov trg 2;
­ Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9;
­ Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2;
­ ELES Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana, Hajdrihova 2;
­ Elektro Celje, PE Krško, Krško, C. 4. julija 32;
­ Telekom Slovenije, Ljubljana, Cigaletova 15;
­ Geoplin, d.d., Ljubljana, Cesta Ljubljanske brigade 11;
­ Občina Sevnica, Sevnica, Glavni trg 1;
­ Občina Krško, Krško, Cesta krških žrtev 14;
­ druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije v kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Pripravo državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPP).
Investitorja načrtovanih prostorskih ureditev (v nadaljnjem besedilu: investitor) sta:
­ koncendent: investitor ureditev vodne ter državne in lokalne infrastrukture – Republika Slovenija, ki jo po pooblastilu Vlade RS zastopa minister za okolje, prostor in energijo;
­ koncesionar: investitor energetske ureditve – Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., Cesta v Mestni log 88 a, Ljubljana.
Naročnik državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor – Urad za energetiko (v nadaljnjem besedilu: MOP UE).
Naročnik strokovnih podlag – tehnične (investicijske in projektne dokumentacije) je koncesionar, Holding Slovenske elektrarne, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: HSE d.o.o.)
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) mora izpolnjevati pogoje, ki jih določajo členi od 156. do 160. ZUreP-1 in ga naročnik državnega lokacijskega načrta izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. Naročnik državnega lokacijskega načrta mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOP UPP. MOP UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva oziroma gradiva v pripravi:
­ Prostorske ureditve HE na Spodnji Savi in urejanje prostora v vplivnem območju (študija v pripravi),
­ Inventarizacijo ključnih stanj prostora, okolja in infrastrukture na vplivnem območju Spodnje Save, z ločevanjem ukrepov za izboljšanje sedanjega stanja in ukrepov zaradi izgradnje hidroelektrarn (študija v pripravi),
­ Geodetsko izmero, HE Blanca, GZM, 1981 -1985,
­ Geotehnična raziskovalna dela: HE Blanca, GZL, maj 1986,
­ Geološko geotehnične raziskovalne za fazo idejnih projektov HE Blanca, GZL, december 1988,
­ Seizmološke raziskave za lokacijo HE Blanca, IZIIS št. 85-50, april 1985,
­ Raziskavo transporta (zastajanje in izpiranje) proda in suspenzij v bazenih spodnjesavskih stopenj na odseku med Zidanim Mostom in hrvaško mejo in po izgradnji verige, VGI, junij 1990,
­ Problematika rečnih plavin v zajezitvenih prostorih na Savi, IMOS Gea, 1999,
­ Meritve transportnega suspendiranega materiala na reki Savi v vodnem profilu Radeč v letu 1988 in 1989 (I. del), VGI, HMZ, avgust 1989,
­ Meritve lege podtalnice v prirodnem stanju, GZL, 1985 1988,
­ Oceno vpliva HE na bodoče stanje podtalnice – zajezeno stanje, FAGG, 1987,
­ Poročilo o meritvah podtalnice na območju akumulacijskega bazena HE Blanca za obdobje od 1. 4. 1985 do 6. 11. 1987 ter ugotavljanje soodvisnosti med gladino v reki Savi in gladino podtalnice, GZL, marec 1988,
­ Hidrološko študijo Save na odseku HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice, Inštitut za vode, 2002,
­ Vpliv izgradnje HE Blanca na mikroklimo, HMZ, januar in december 1986,
­ Ovrednotenje vpliva načrtovanih energetskih stopenj na kakovost Save s predlogom prioritetnih sanacijskih ukrepov, Inštitut Boris Kidrič, proj. št. 332, september 1985,
­ Analizo posledic izgradnje HE Vrhovo, Boštanj in Blanca na ekonomičnost kmetijske proizvodnje, BTF, julij 1988,
­ Ihtiološke raziskave reke Save od izliva Savinje do Jesenic na Dolenjskem, Končno poročilo, Zavod za ribištvo, 1987,
­ Študijo o varstvu naravne in kulturne dediščine Vrhovo, Boštanj, Blanca, ZSV Celje, december, 1984,
­ Matematični model Save – odsek D (sedanje stanje) Zidani Most – hrvaška meja, FAGG, julij 1984,
­ Matematični model Save – odsek D (končno stanje) Zidani Most – hrvaška meja, FAGG avgust 1985,
­ Optimizacijo obratovanja hidroelektrarn na reki Savi, FGG, 2003,
­ Vodnogospodarsko študijo odseka D Save – odsek Zidani Most – meja SRH, VGI C 472, december 1984,
­ Poročilo in imenovanje revizijske skupine za pregled in oceno študije za določitev optimalne lokacije glavnih pogonskih objektov HE Blanca, SMELT, februar 1988,
­ Hidroelektrarne na Savi, Feasibility študija, EIMV, Referat 1091, 1990,
­ Študijo hidravličnega obratovanja, 3242/55, IBE, februar 1991,
­ Pogoje za vključevanje HE na Spodnji Savi v EES Slovenije, ELES, 1993,
­ HE na Spodnji Savi – Prefeasibility študija, IBE, proj. D532/35-10,11, maj 1995,
­ Veriga HE na Spodnji Savi – Predinvesticijska zasnova, IBE, marec 2001,
­ Veriga HE na Spodnji Savi – Dopolnitev predinvesticijske zasnove, IBE, april 2001,
­ Idejni projekt HE Blanca, IBE, proj. 3370, junij 1989,
­ Projekt hidroelektrarn na Spodnji Savi, EIMV, referat št. 1434, marec 1999,
­ HE Blanca, idejna študija za določitev optimalne dispozicije objektov in načina gradnje HE Blanca v profilu II, IBE, oktober 1988,
­ Študijo Vpliv izgradnje savske verige na infrastrukturne objekte, HE Boštanj – HE Mokrice, IBE, proj. 3242/9/134, junij 1984,
­ HE na Spodnji Savi – ocena stroškov vključitve v prostor, Študija št. 95 009 Savaprojekt, februar 1995,
­ Študijo vključitve HE Krško v prostor, Savaprojekt, april 1994,
­ Hidroelektrarne na Spodnji Savi – Ovrednotenje zasnove in projektov hidroelektrarn na Spodnji Savi z vidika vplivov na prostor – Usmeritve in prostorski pogoji načrtovanja HE na Spodnji Savi, Savaprojekt, Acer, 1995,
­ Elaborate za pridobitev lokacijskih smernic oziroma elaborati za vključitev v prostor in družbene načrte: HE Blanca, IBE, 3242-12-137, december 1984,
­ Sociološki vidiki razvoja posavske regije (razvoj podeželja), IREL, 1990.
­ Smernice za upravljanje z ribjim življem v Savi od izliva Savinje do jezu za JE Krško; Ribji prehodi preko HE Vrhovo, HE Boštanj, JE Krško in jezu na Mirni v Boštanju, Zavod za ribištvo Slovenije 2003,
­ PVO – Pripravljalna dela PO ZGO ob gradnji HE Boštanj, Savaprojekt. 2001,
­ Oceno stanja ribjih populacij, večjih vodnih nevretenčarjev in perifitona na vplivnem območju gradbene jame za HE Boštanj, Zavod za ribištvo Slovenije, 2003.

Koncesionar HSE d.o.o. bo zagotovil izdelavo naslednje tehnične (investicijske in projektne) dokumentacije, ki jo bo MOP UE posredoval izdelovalcu državnega lokacijskega načrta:
– dokument identifikacije investicijskega projekta – tehnični del;
– idejne rešitve – inventarizacija tehnične dokumentacije;
– idejne rešitve – obdelava variantnih rešitev – podlaga za izdelavo primerjalne študije variant;
– predinvesticijska zasnova – tehnični del;
– elaborat razmejitve infrastrukture;
– idejna zasnova vseh ureditev.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino izdela strokovne zasnove s področja kulturne dediščine v skladu z 41. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02-ZGO-1) in jih posreduje MOP UPP, ta pa izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu s 97. in 98. členom zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – prečiščeno besedilo) in jih posreduje MOP UPP, ta pa izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta mora izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdelati oziroma prikazati na podlagi strokovnih podlag iz točk 1, 2, 3 in 4 naslednje strokovne podlage, na katerih bodo temeljile rešitve:
– analize stanja na obravnavanem območju glede relevantnih naravnih in ustvarjenih danosti prostora, o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje ter o socialnih in ekonomskih vplivih načrtovane prostorske ureditve,
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo,
– idejne zasnove posameznih elementov prostorske ureditve, izdelane kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami,
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.), vključno z ureditvami mirujočega prometa,
– idejne zasnove novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev,
– idejne zasnove zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev,
– idejne zasnove rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate na podlagi habitatnega kartiranja, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov,
– idejne zasnove rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelava katastrskega elaborata z navedbo podatkov o: (1) parcelah in objektih (mapne kopije, lastništvo), (2) območja obdelave (energetika, vodnogospodarstvo, javna in lokalna infrastruktura), (3) zasedenosti zemljišč (trajna, začasna), (4) stanje zemljišč in objektov (odkupi, nadomestila, služnosti).

Geodetske podlage za izdelavo državnega lokacijskega načrta pridobi koncesionar HSE d.o.o., MOP UE pa jih posreduje izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta pridobi podatke zemljiškega katastra in katastra stavb ter podatke iz zemljiške knjige o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta se lahko ugotovi potreba za morebitne dodatne strokovne podlage, katerih izdelavo bo zagotovil koncesionar HSE d.o.o., MOP UE pa jih bo posredoval izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.

Izbira izdelovalca državnega lokacijskega načrta
MOP UE v skladu s tem programom priprave izdela projektno nalogo za izdelavo državnega lokacijskega načrta, ki jo potrdi MOP UPP.
MOP UE po predpisih o oddaji javnih naročil izbere izdelovalca državnega lokacijskega načrta, ki mora izpolnjevati pogoje, določene v 156. do 160. členu ZUreP-1 in v projektni nalogi.
Pridobitev smernic za načrtovanje
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom) v 10 dneh po sprejemu programa priprave.
MOP UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora, določenih v III. točki programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela predlog usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic.
MOP UPP, MOP UE in oba investitorja potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 10 dneh po prejemu predloga usmeritev.
Izdelava variantnih rešitev in primerjava variant
Z namenom optimizacije načrtovane prostorske ureditve se izdelajo in proučijo variantne rešitve.
Izdelovalec izdela primerjalno študijo, kjer variantne rešitve med seboj primerja s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njihove sprejemljivosti v lokalnem okolju. V sinteznem zaključku primerjalne študije predlaga najbolj ustrezno variantno rešitev in poda usmeritve za njeno optimizacijo.
O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog lokacijskega načrta, odloči vlada na predlog ministra za prostor in ministra, pristojnega za energijo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
Strokovne podlage, določene v točkah IV/1. do IV/4. in IV/6. tega programa priprave, bodo pridobljene oziroma izdelane v 6 mesecih po sprejemu programa priprave oziroma sukcesivno z napredovanjem postopka sprejemanja državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec izdela predlog DLN v 60 dneh po prejemu oziroma izdelavi vseh strokovnih podlag.
MOP UE preda predlog državnega lokacijskega načrta MOP UPP.
MOP UPP pridobi recenzijska mnenja strokovnjakov s področja prostorskega in vodnogospodarskega načrtovanja, energetike, varstva okolja in finančnega področja, k predlogu DLN v 15 dneh po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta in ta mnenja preda MOP UE.
Izdelovalec popravi oziroma dopolni predlog DLN v 15 dneh po prejemu recenzijskih mnenj s strani MOP UE.
MOP UPP pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
MOP UPP v sodelovanju z MOP UE in z investitorjem seznani Občino Sevnica in Občino Krško s predlogom državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister pristojen za prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter na Občini Sevnica in Občini Krško.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOP UPP, v sodelovanju z MOP UE in z investitorjema načrtovane prostorske ureditve v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOP UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave najmanj z objavo v Uradnem listu RS ter v enem nacionalnem in enem lokalnem mediju.
MOP UPP v sodelovanju z MOP UE in z investitorjema načrtovane prostorske ureditve ter z Občino Sevnica in z Občino Krško v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOP UPP v sodelovanju z MOP UE in z investitorjema načrtovane prostorske ureditve ter z izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
MOP UPP s pripombami in predlogi ter s predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister pristojen za prostor po predhodnem mnenju ministra pristojnega za energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov.
MOP UPP v sodelovanju z MOP UE in z investitorjema načrtovane prostorske ureditve seznani Občino Sevnica in Občino Krško z odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
Morebitne potrebne dopolnitve strokovnih podlag bo zagotovil HSE d.o.o. v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov. MOP UE bo dopolnjene strokovne podlage posredoval izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
Izdelovalec izdela gradivo za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
MOP UPP pozove nosilce urejanja prostora, določene v III. točki programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
MOP UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministra pristojnega za energetiko k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOP UPP posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra, pristojnega za energijo MOP UE in investitorjema načrtovane prostorske ureditve.
Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka MOP UE in investitorjema načrtovane prostorske ureditve.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister pristojen za prostor, v soglasju z ministrom pristojnim za energijo, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta s predpisanimi prilogami Vladi RS v sprejem.
Vlada RS sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu RS.

MOP UE zagotovi sredstva za izdelavo državnega lokacijskega načrta in strokovnih podlag, navedenih v točki IV/5 tega programa priprave.
HSE d.o.o. zagotovi sredstva za izdelavo vseh drugih strokovnih podlag, navedenih v poglavju IV. tega programa priprave.
MOP UPP zagotovi sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.

Ta program se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.