Na podlagi četrtega odstavka 167. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o strokovnem izpitu za imenovanje v naziv
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa programa državnega izpita iz javne uprave in strokovnega upravnega izpita (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit za imenovanje v naziv), sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, postopek prijave in opravljanja strokovnega izpita, izpitni red, vodenje evidence o strokovnih izpitih ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
II. STROKOVNI IZPIT ZA IMENOVANJE V NAZIV
2. člen
(vsebina strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
(1) Strokovni izpit za imenovanje v naziv se opravlja po programu, katerega vsebina je določena v prvem odstavku 166. člena zakona o javnih uslužbencih.
(2) Program strokovnega izpita za imenovanje v naziv je določen posebej za državni izpit iz javne uprave in posebej za strokovni upravni izpit.
3. člen
(kandidati)
(1) Strokovne izpite za imenovanje v naziv po tem pravilniku opravljajo pripravniki in drugi javni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: kandidati), ki sklenejo delovno razmerje v državnem organu ali upravi lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organ).
(2) Za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv po tem pravilniku se lahko prijavi tudi posameznik, ki ni zaposlen v organu, zaradi izpolnjevanja pogojev po prvem odstavku 86. člena zakona o javnih uslužbencih.
4. člen
(program strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
(1) Program strokovnega izpita za imenovanje v naziv obsega naslednja področja:
1. ustavno ureditev s poudarkom na temeljnih načelih ustavne ureditve, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, gospodarskih in socialnih razmerjih, oblikah neposredne in posredne demokracije, organizaciji državne oblasti in ustavnem sodstvu;
2. sistem zakonodajne, izvršilne in sodne funkcije oblasti ter razmerij med njimi;
3. organizacijo in funkcijo lokalne samouprave;
4. sistem javnih financ;
5. ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema;
6. zakonodajni postopek vključno s postopkom izdelave in sprejema predloga zakona ter izdelave in sprejema splošnih pravnih aktov;
7. sistem upravnega prava, upravni postopek in upravni spor;
8. pravila poslovanja upravnih organov z dokumentarnim gradivom, pravila elektronskega poslovanja ter pravila varovanja osebnih in drugih podatkov.
9. poslovanje državnih organov in uprav samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Podrobnejši program strokovnega izpita za imenovanje v naziv je prilagojen stopnji kandidatove strokovne izobrazbe posebej za državni izpit iz javne uprave in strokovni upravni izpit ter je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Program strokovnega izpita za imenovanje v naziv je podlaga za izdelavo podrobnejših vsebin za posamezna področja. Podrobnejše vsebine vsebujejo tudi pravne vire in literaturo, potrebno za pripravo na strokovni izpit za imenovanje v naziv. Te vsebine, ki so prilagojene glede stopnje izobrazbe, določi organizacijska enota ministrstva, pristojnega za upravo, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov.
5. člen
(način opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
Strokovni izpit za imenovanje v naziv se opravlja pisno pod nadzorom uslužbenca organizacijske enote ministrstva, pristojnega za upravo, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov ter ustno pred izpitno komisijo. Pisni del strokovnega izpita za imenovanje v naziv traja dve šolski uri, ustni del pa toliko, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatovega znanja, vendar največ 20 minut.
6. člen
(imenovanje izpraševalcev za strokovni izpit za imenovanje v naziv)
(1) Kandidate za imenovanje izpraševalcev za strokovni izpit za imenovanje v naziv pridobi ministrstvo, pristojno za upravo, na podlagi javnega povabila k sodelovanju.
(2) Pogoji za imenovanje za izpraševalca so:
1. univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem;
2. najmanj osem let delovnih izkušenj s posameznih področij iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika;
3. izpraševalec za področje iz 7. točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika mora biti univerzitetni diplomirani pravnik.
(3) Izpraševalce za strokovni izpit za imenovanje v naziv imenuje minister, pristojen za upravo.
(4) V aktu o imenovanju izpraševalcev se določi, za katera področja so zadolženi za spraševanje.
(5) Vsakokratna izpitna komisija za strokovni izpit za imenovanje v naziv je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov.
7. člen
(organizacija strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
Ministrstvo, pristojno za upravo, skrbi za:
1. nemoten potek strokovnega izpita za imenovanje v naziv v skladu s predpisi,
2. uporabo enotnih kriterijev ocenjevanja na izpitih,
3. spremljanje in usklajevanje dela izpitnih komisij,
4. pripravo letnega razporeda terminov za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv,
5. zagotavljanje materialnih pogojev za delo izpitnih komisij,
6. opravljanje strokovnega in administrativno-tehničnega dela za izpitne komisije.
8. člen
(prijava k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv)
(1) Odgovorna oseba organa, pri katerem je kandidat zaposlen, vloži prijavo k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv na predpisanem obrazcu pri ministrstvu, pristojnem za upravo, v roku tridesetih dni pred predvidenim opravljanjem strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(2) S prijavo k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv se lahko kandidata prijavi tudi na istočasno opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Strokovni izpit iz upravnega postopka se opravlja pred isto izpitno komisijo v skladu s predpisom, ki ureja opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka.
(3) Prijavi na strokovni izpit za imenovanje v naziv za pripravnika mora biti priložena naslednja dokumentacija:
1. program pripravnikovega usposabljanja;
2. pripravnikovo poročilo o delu;
3. zaključna naloga s pisnim mnenjem komisije;
4. mentorjevo poročilo o izvedbi usposabljanja pripravnika;
5. obrazložen predlog mentorja in predstojnikova odločitev o morebitnem skrajšanju pripravništva.
(4) Za kandidate, ki niso pripravniki, se vloži le prijavo na strokovni izpit za imenovanje v naziv.
(5) Kandidati iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika prijavi na strokovni izpit za imenovanje v naziv priložijo potrdilo o izobrazbi ali navedejo točen naziv šole, kjer so pridobili navedeno izobrazbo.
(6) Ministrstvo, pristojno za upravo, zagotovi možnost sprejemanja prijave na strokovni izpit za imenovanje v naziv po elektronski pošti.
9. člen
(ugotavljanje pogojev za pristop k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv)
(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(2) Minister, pristojen za upravo, na podlagi morebitne priložene dokumentacije o opravljenem drugem strokovnem izpitu odloči, ali kandidata lahko oprosti opravljanja dela strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(3) Ministrstvo, pristojno za upravo, petnajst dni pred dnevom opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv obvesti kandidata o času in kraju opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv ter o sestavi izpitne komisije. Istočasno obvestilo pošlje v elektronski obliki tudi organu, v katerem je kandidat zaposlen.
10. člen
(določitev razporeda in sestave izpitnih komisij)
Ministrstvo, pristojno za upravo, z mesečnim razporedom določi sestavo izpitnih komisij za strokovni izpit za imenovanje v naziv za posamezne kandidate, datum in kraj opravljanja izpita ter zapisnikarje. Razpored se pošlje vsem članom izpitne komisije in zapisnikarjem.
11. člen
(zapisnikar)
Zapisnikarja, ki vodi zapisnik o poteku strokovnega izpita za imenovanje v naziv, in opravlja druge naloge določene s tem pravilnikom, določi minister, pristojen za upravo, izmed delavcev, zaposlenih v ministrstvu, pristojnem za upravo. Imeti mora najmanj srednjo strokovno izobrazbo.
12. člen
(javljanje odsotnosti in odpoved)
(1) Predsednik in član izpitne komisije ter zapisnikar, ki izve za opravičen razlog, zaradi katerega ne more opraviti svoje dolžnosti izpraševalca v izpitni komisiji, mora takoj javiti odsotnost pri uradni osebi ministrstva, pristojnega za upravo, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov.
(2) Predsednik in član izpitne komisije ter zapisnikar mora takoj, ko izve za opravičen razlog, zaradi katerega ne bi mogel opraviti svoje dolžnosti v izpitni komisiji, v katero je določen z razporedom iz 10. člena tega pravilnika, obvestiti uradno osebo ministrstva, pristojnega za upravo, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov.
(3) Če oseba iz prejšnjih dveh odstavkov brez opravičenega razloga ne javi svoje odsotnosti oziroma ne odpove opravljanja svoje dolžnosti v izpitni komisiji najmanj trikrat v enem letu, uradna oseba, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov, o tem sestavi uradni zaznamek. V primeru kršitve te obveznosti se predsednika, člana oziroma zapisnikarja razreši dolžnosti v izpitni komisiji.
13. člen
(pisni del strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
(1) Pred pričetkom pisnega dela strokovnega izpita za imenovanje v naziv uslužbenec organizacijske enote ministrstva, pristojnega za upravo, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov, na podlagi dokumenta s fotografijo ugotovi istovetnost kandidata.
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka zagotovi, da kandidati opravljajo pisni del strokovnega izpita za imenovanje v naziv samostojno in brez uporabe literature. Kandidata, ki ne opravlja pisnega dela strokovnega izpita za imenovanje v naziv v skladu z navodili, uslužbenec opozori. Če kandidat večkrat krši navodila, uslužbenec to zapiše v zapisnik o opravljanju strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
14. člen
(ustni del strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
(1) Predsednik izpitne komisije lahko začne z opravljanjem ustnega dela strokovnega izpita za imenovanje v naziv, ko so prisotni vsi člani izpitne komisije in zapisnikar.
(2) Predsednik izpitne komisije začne ustni del strokovnega izpita za imenovanje v naziv tako, da predstavi člane izpitne komisije, na podlagi dokumenta s fotografijo ugotovi istovetnost kandidata in pojasni potek strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(3) Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen in nemoten potek strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(4) Kandidata, ki se pri opravljanju strokovnega izpita za imenovanje v naziv ne ravna po navodilih predsednika izpitne komisije, predsednik komisije opomni. Če kandidat opomina ne upošteva, mu predsednik komisije prepove nadaljnje opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(5) Komisija odloči, ali sme kandidat nadaljevati strokovni izpit za imenovanje v naziv. Če komisija odloči, da kandidat ne sme nadaljevati, se šteje, da strokovnega izpita za imenovanje v naziv ni opravil.
15. člen
(vprašanja na pisnem in ustnem delu strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
(1) Kandidat mora poznati predpise o pravni ureditvi posameznega področja strokovnega izpita za imenovanje v naziv, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred začetkom opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(2) Vprašanja, ki so zastavljena kandidatu med opravljanjem strokovnega izpita za imenovanje v naziv, morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje s posameznega področja, določenega v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika.
16. člen
(ocena uspeha)
(1) Uspeh pisnega in ustnega dela strokovnega izpita za imenovanje v naziv ocenjuje izpitna komisija z oceno “uspešno“ ali “neuspešno“.
(2) Strokovni izpit za imenovanje v naziv se oceni tako, da se vsako posamezno področje oceni s točkami od 0 do 10.
(3) Za skupno pozitivno oceno strokovnega izpita za imenovanje v naziv mora kandidat zbrati najmanj 60% točk, pri čemer nobeno od posameznih področij ne sme biti ocenjeno z manj kot 6 točkami. Pri skupni oceni se upošteva tudi pisno mnenje o zaključni nalogi.
(4) Če kandidat skupno zbere 60% točk, pa je le eno od področij ocenjeno z manj kot 6 točkami, izpitna komisija dovoli kandidatu, da v roku enega meseca ponovno opravlja strokovni izpit za imenovanje v naziv s tega področja (v nadaljnjem besedilu: popravni izpit).
(5) Popravni izpit iz prejšnjega odstavka se ne šteje za ponovno opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(6) Kandidat, ki strokovnega izpita za imenovanje v naziv ni opravil, ga sme ponoviti le enkrat v roku, ki ga določi izpitna komisija.
17. člen
(razglasitev izida strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
(1) Na podlagi ocenitve posameznih delov strokovnega izpita za imenovanje v naziv izpitna komisija oceni, ali je kandidat izpit opravil ali izpita ni opravil.
(2) Izid strokovnega izpita za imenovanje v naziv razglasi predsednik izpitne komisije ob navzočnosti članov izpitne komisije, kandidata in zapisnikarja.
18. člen
(potrdilo o strokovnem izpitu za imenovanje v naziv)
(1) Kandidatu, ki je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv, se izda potrdilo. Potrdilo podpiše minister, pristojen za upravo, oziroma po njegovem pooblastilu vodja organizacijske enote, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov.
(2) Potrdilo se vroči kandidatu takoj, ko je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv.
19. člen
(odstop)
(1) Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k opravljanju strokovnega izpita za imenovanje v naziv oziroma popravnega izpita ali če odstopi, ko je že začel opravljati strokovni izpit za imenovanje v naziv, se šteje, da strokovnega izpita za imenovanje v naziv ni opravil.
(2) O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka, kadar kandidat ne pristopi k opravljanju strokovnega izpita za imenovanje v naziv, odloči vodja organizacijske enote, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov, na podlagi pisne obrazložitve odgovorne osebe organa, ki je kandidata prijavil k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv. Organ mora posredovati pisno obrazložitev v roku sedmih dni od dneva določenega za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(3) V primeru, da vodja organizacijske enote, ki je pristojna za organizacijo strokovnih izpitov, odloči, da so razlogi opravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k opravljanju strokovnega izpitu za imenovanje v naziv.
20. člen
(pravica ugovora)
(1) Kandidat, ki se ne strinja z oceno izpitne komisije, lahko takoj po razglasitvi ocene vloži ugovor pri izpitni komisiji. Ugovor kandidata se zapiše v zapisnik o opravljanju strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(2) V primeru ugovora kandidat opravlja strokovni izpit za imenovanje v naziv najkasneje v treh dneh pred drugo komisijo, ki je sestavljena iz predsednika prejšnje izpitne komisije ter štirih novih izpraševalcev. Predsednika nove komisije se določi izmed novih izpraševalcev. Zoper odločitev, sprejeto po preizkusu ocene, je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča komisija iz 1. točke drugega odstavka 35. člena zakona o javnih uslužbencih.
21. člen
(javnost strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
Strokovni izpit za imenovanje v naziv je javen.
III. EVIDENCA O STROKOVNIH IZPITIH ZA IMENOVANJE V NAZIV
22. člen
(zapisnik)
O poteku strokovnega izpita za imenovanje v naziv se za vsakega kandidata vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije ter zapisnikar.
23. člen
(zbirka dokumentov o kandidatu)
Ministrstvo, pristojno za upravo, za vsakega kandidata vodi zbirko dokumentov, ki vsebuje prijavo k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv skupaj z dokumentacijo iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika, obvestilo o dnevu opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv in zapisnik o poteku strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
24. člen
(evidenca strokovnih izpitov za imenovanje v naziv)
(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, vodi evidenco strokovnih izpitov za imenovanje v naziv.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. zaporedno številko,
2. številko zbirke dokumentov o kandidatu,
3. priimek in ime kandidata,
4. datum in kraj rojstva kandidata,
5. stopnjo in vrsto kandidatove izobrazbe,
6. datum opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv in številko izpitne komisije,
7. vrsta strokovnega izpita za imenovanje v naziv (državni izpit iz javne uprave ali strokovni upravni izpit),
8. uspeh strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno, zbirka dokumentov o kandidatu pa dve leti od dneva opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(4) Podatki iz evidence strokovnih izpitov za imenovanje v naziv se povezujejo s centralno kadrovsko evidenco.
25. člen
(plačilo izpitne komisije)
(1) Predsedniku in članom izpitne komisije za strokovni izpit za imenovanje v naziv in zapisnikarjem, pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji v višini, ki jo določi minister, pristojen za upravo.
(2) Za kandidate, ki pristopijo k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv, plača stroške delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
IV. PROGRAMSKI ODBOR
26. člen
(programski odbor)
(1) Minister, pristojen za upravo, imenuje programski odbor za strokovne izpite za imenovanje v naziv. Člani programskega odbora so lahko uradniki in strokovnjaki s področja javne uprave.
(2) Programski odbor obravnava spremembe programa strokovnih izpitov za imenovanje v naziv in daje mnenja o njih. Organizacijske enota, pristojna za izvajanje strokovnih izpitov za imenovanje v naziv letno poroča programskemu odboru o izvajanju strokovnih izpitov za imenovanje v naziv.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
(prehodna določba)
Kandidati, za katere je bila pred začetkom uporabe tega pravilnika vložena formalno popolna vloga za opravljanje strokovnega izpita ter pripravniki, ki so začeli pripravniško usposabljanje pred začetkom uporabe tega pravilnika, opravljajo strokovni izpit po predpisih, ki so veljali pred začetkom uporabe tega pravilnika.
28. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov in preizkusov znanja (Uradni list RS, št. 41/97, 35/02 in 54/02), uporablja pa se do začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.
29. člen
(uveljavitev in uporaba)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih.
Št. 161-01-5/2003-25
Ljubljana, dne 17. junija 2003.
EVA 2003-1711-0066
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve
PROGRAM
za opravljanje državnega izpita iz javne uprave
1 USTAVNA UREDITEV
1.1 Razvoj ustavnosti in pojem ustave
1.2 Temeljna izhodišča ustavne ureditve Republike Slovenije
1.2.1 Ustava Republike Slovenije (viri, struktura in sistematika)
1.3 Preambula
1.4 Splošne določbe
1.5 Človekove pravice in temeljne svoboščine
1.5.1 Ureditev človekovih pravic in svoboščin v Ustavi Republiki Sloveniji
1.5.2 Posamezne človekove pravice in temeljne svoboščine
1.5.3 Varstvo pravic in svoboščin
1.6 Gospodarska in socialna razmerja
1.7 Oblike neposredne in posredne demokracije
1.7.1 Referendum in ljudska iniciativa in pravica do peticij
1.7.2 Volilni sistem
1.7.3 Volilni postopek
1.7.4 Nadomestne volitve in prenehanje mandata
1.8 Ustavno sodstvo
1.8.1 Ustavnost in zakonitost
1.8.2 Sistemi ustavnosodne kontrole
1.8.3 Ustavno sodišče
1.9 Postopek za spremembo ustave
1.10 Ustavni zakon za izvedbo ustave Republike Slovenije
2 DRŽAVNA UREDITEV – SISTEM ZAKONODAJNE, IZVRŠILNE IN SODNE
OBLASTI TER RAZMERJA MED NJIMI
2.1 Sistem zakonodajne oblasti
2.1.1 Državni zbor
2.1.2 Državni svet
2.2 Sistem izvršilne oblasti
2.2.1 Predsednik republike
2.2.2 Funkcija in organizacija vlade in uprave
2.2.2.1 Vlada
2.2.2.2 Ministrstva in upravni organi ter upravne organizacije v sestavi
ministrstev
2.2.2.3 Teritorialna organizacija uprave
2.2.2.4 Razmerja med upravnimi organi
2.2.2.5 Funkcija vlade in uprave
2.2.2.6 Pravni akti vlade in uprave
2.2.2.7 Nadzor nad delovanjem uprave
2.2.2.8 Sredstva za delo upravnih organov
2.2.3. Položaj zaposlenih v državnih organih
2.2.3.1 Zakon o javnih uslužbencih in podzakonski predpisi
2.2.3.2 Zakon o delovnih razmerjih – splošna ureditev in veljavnost določb,
ki veljajo
tudi za zaposlene v javnem sektorju
2.2.3.3 Sistem plač v javnem sektorju
2.3 Sistem sodne oblasti
2.3.1 Ustavne določbe
2.3.2 Položaj in organizacija organov pravosodja, sodstva, odvetništva in
notariat
2.3.2.1 Položaj, funkcija in organizacija sodišč
2.3.2.2 Položaj, funkcija, organizacija in pristojnosti državnega tožilstva
2.3.2.3 Položaj, funkcija, organizacija in pristojnosti državnega
pravobranilstva
2.3.2.4 Položaj, funkcija in organizacija organov za postopek o prekršku
2.3.2.5 Odvetništvo kot samostojna in neodvisna služba
2.3.2.6 Notariat
3 ORGANIZACIJA IN FUNKCIJA LOKALNE SAMOUPRAVE
3.1 Pojmovanje in pojmi lokalne samouprave
3.1.1 Lokalna samouprava
3.1.2 Lokalna skupnost
3.1.3 Občina
3.1.4 Notranja členitev lokalne skupnosti (krajevne, vaške skupnosti in
mestne četrti)
3.1.5 Širša lokalna samoupravna skupnost (pokrajina)
3.2 Reforma lokalne samouprave v Sloveniji
3.3 Evropska listina lokalne samouprave
3.4 Normativna ureditev lokalne samouprave
3.4.1 Ustavna ureditev
3.4.2 Zakonodaja s področja lokalne samouprave
3.5 Organizacija in funkcije lokalne samouprave v Sloveniji
3.5.1 Občina
3.5.1.1 Ustanovitev občine
3.5.1.2 Naloge občine – izvirne in prenesene
3.5.1.3 Vrste občin
3.5.2 Organi občine in odločanje
3.5.2.1 Organi občine in posredno odločanje
3.5.2.2 Neposredno odločanje
3.5.3 Občinska uprava
3.5.4 Občinske javne službe
3.5.5 Splošni in posamični akti občine
3.5.6 Premoženje in financiranje občine
3.5.7 Pokrajina
3.5.8 Nadzor državnih organov
3.5.9 Varstvo lokalne samouprave in pravic posameznika ter organizacij
3.6 Nadaljnji razvoj lokalne samouprave v Sloveniji
4 SISTEM JAVNIH FINANC
4.1 Javne finance
4.2 Sistem upravljanja z javnofinančnimi izdatki v Sloveniji
4.3 Klasifikacije javno-finančnih prejemkov in izdatkov
4.3.1 Institucionalna struktura
4.3.2 Ekonomska struktura
4.3.3 Funkcionalno-programska struktura
4.4 Državni proračun
4.4.1 Proračunska načela
4.4.2 Proračunski cikel
4.4.3 Večletno načrtovanje
4.4.4 Struktura državnega proračuna
4.4.5 Priprava državnega proračuna
4.4.6 Izvrševanje proračuna
4.4.7 Zaključni račun proračuna
4.5 K rezultatom usmerjeno financiranje
4.6 Razpolaganje in upravljanje državnega premoženja
4.7 Sistem enotnega zakladnega računa
4.8 Javni dolg in jamstva
4.9 Računovodstvo
4.10 Notranji nadzor javnih financ
4.11 Zunanji nadzor javnih financ
4.12 Finančni tokovi med proračunom RS in proračunom EU
4.13 Javna naročila
4.14 Državne pomoči
5 UREDITEV INŠTITUCIJ EVROPSKE UNIJE IN NJENEGA PRAVNEGA SISTEMA
5.1 Zgodovina in razvoj evropskih integracij
5.2 Temeljne ekonomske svoboščine
5.3 Inštitucije in organi
5.4 Temeljna načela prava EU
5.5 Pravni viri
5.6 Razmerje prava EU do pravnega reda držav članic
5.7 Zakonodajni postopek EU
5.8 Pravno varstvo pred Sodiščem evropskih skupnosti in sodiščem I.
stopnje
6 SISTEM UPRAVNEGA PRAVA, UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPOR
6.1 Sistem upravnega prava
6.1.1 Opredelitev upravnega prava
6.1.2 Nastanek in razvoj upravnega prava
6.1.3 Delitev upravnega prava na: a) splošni del in b) posebni del
6.1.4 Upravnopravno razmerje
6.1.4.1 Subjekti
6.1.4.2 Vsebine in značilnosti
6.1.5 Javni interes
6.2 Splošni upravni postopek
6.2.1 Opredelitev
6.2.2 Nastanek in razvoj
6.2.3 Temeljna načela in splošna vprašanja
6.2.4 Stopnje (stadiji) upravnega postopka
6.2.4.1 Postopek na prvi stopnji
6.2.4.2 Postopek z rednimi pravnimi sredstvi (postopek na drugi stopnji)
6.2.4.3 Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi
6.2.4.4 Postopek v zvezi z izvršbo
6.3 Upravni spor
6.4 Etika upravnega dela
7 ZAKONODAJNI POSTOPEK
7.1 Načela zakonodajnega postopka
7.2 Predlagatelji zakona
7.3 Izdelava predloga zakona
7.4 Postopek sprejemanja predloga zakona v vladi RS
7.5 Zakonodajni postopek v državnemu zboru
7.5.1 Predhodna obravnava
7.5.2 Redni zakonodajni postopek
7.5.3 Skrajšani postopek za sprejem zakona
7.5.4 Nujni postopek za sprejem zakona
7.5.5 Ponovno odločanje o zakonu
7.5.6 Postopek za sprejem avtentične razlage o zakonu
7.5.7 Postopek za sprejem državnega proračuna, rebalansa državnega
proračuna,
spremembe državnega proračuna in zaključnega računa državnega
proračuna
7.5.8 Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe
7.6 Vloga državnega sveta
7.7 Razglasitev zakona
7.8 Objava v uradnem glasilu, začetek in konec veljavnosti zakona
8 PRAVILA PISARNIŠKEGA POSLOVANJA, VKLJUČNO Z ELEKTRONSKIM
POSLOVANJEM IN PRAVILI VAROVANJA OSEBNIH IN DRUGIH PODATKOV TER
PRAVILI IZDELAVE GRADIV
8.1 Pomen ravnanja z dokumentarnim gradivom in vloga vodstvenih delavcev
pri urejanju tega področja
8.2 Pogoji in prednosti urejenega poslovanja
8.3 Načini in obveznost ravnanja v skladu z uredbo
8.4 Predpisi, ki urejajo ravnanje z dokumentarnim gradivom
8.5 Pojmi pri ravnanju z dokumentarnim gradivom
8.6 Organiziranost dela na tem področju
8.7 Glavna pisarna (sestavni deli, oblike glede na naravo dela,
elektronska izvedba,
njena vloga v odnosu do ostalih zaposlenih in vodstva)
8.8 Opravila pri ravnanju z dokumentarnim gradivom in kdo jih izvaja
8.9 Sprejemanje, odpiranje, pregledovanje, označevanje
8.10 Signiranje
8.11 Klasificiranje
8.12 Evidentiranje
8.13 Odprava pošte
8.14 Rokovnik
8.15 Sejno gradivo
8.16 Ravnanje s podatki – varovanje osebnih podatkov
8.17 Ravnanje s tajnimi podatki
8.18 Priprava dokumentov – celostna podoba
8.19 Hramba dokumentarnega gradiva
8.20 Specialno gradivo, obveznost opravljanja izpita, poslovanje na
dvojezičnem področju
8.21 Elektronsko ravnanje z dokumentarnim gradivom v celoti – opcijsko
8.22 Vloga vodje upravnega dela pri ravnanju z dokumentarnim gradivom
8.23 Nosilci izvajanja posameznih opravil in spreminjanje v odvisnosti od
načina poslovanja (klasični, elektronski, mešani).
9 POSLOVANJE DRŽAVNIH ORGANOV IN UPRAV SAMOUPRAVNIH LOKALNIH
SKUPNOSTI
9.1 Poslovanje organov javne uprave s strankami
9.2 Poslovni čas in uradne ure
9.3 Javnost poslovanja in vključevanje civilne družbe
PROGRAM
za opravljanje strokovnega upravnega izpita
1 USTAVNA UREDITEV
1.1 Temeljna izhodišča ustavne ureditve
1.2 Človekove pravice in temeljne svoboščine
1.3 Gospodarska in socialna razmerja
1.4 Oblike neposredne in posredne demokracije
1.4.1 Referendum in ljudska iniciativa in pravica do peticije
1.4.2 Volilni sistem
1.4.3 Volilni postopek
1.4.4 Nadomestne volitve in prenehanje mandata
1.5 Ustavno sodstvo
1.5.1 Ustavnost in zakonitost
1.5.2 Sistemi ustavnosodne kontrole
1.5.3 Ustavno sodišče
1.6 Postopek za spremembo ustave
2 DRŽAVNA UREDITEV – SISTEMI ZAKONODAJNE, IZVRŠILNE IN SODNE
OBLASTI TER RAZMERJA MED NJIMI
2.1 Sistem zakonodajne oblasti
2.1.1 Državni zbor
2.1.2 Državni svet
2.2 Sistem izvršilne oblasti
2.2.1 Predsednik republike
2.2.2 Funkcija in organizacija vlade in uprave
2.2.2.1 Vlada
2.2.2.2 Ministrstva in upravni organi ter upravne organizacije v sestavi
ministrstev
2.2.2.3 Teritorialna organizacija uprave
2.2.2.4 Razmerja med upravnimi organi
2.2.2.5 Funkcija vlade in uprave
2.2.2.6 Pravni akti vlade in uprave
2.2.2.7 Nadzor nad delovanjem uprave
2.2.2.8 Sredstva za delo upravnih organov
2.2.3 Položaj zaposlenih v državnih organih
2.2.3.1 Zakon o javnih uslužbencih in podzakonski predpisi
2.2.3.2 Zakon o delovnih razmerjih – splošna ureditev in veljavnost določb,
ki veljajo tudi za zaposlene v javnem sektorju
2.2.3.3 Sistem plač v javnem sektorju
2.3 Sistem sodne oblasti
2.3.1 Ustavne določbe
2.3.2 Položaj in organizacija organov pravosodja, sodstva, odvetništva in
notariat
3 ORGANIZACIJA IN FUNKCIJA LOKALNE SAMOUPRAVE
3.1 Pojmovanje lokalne samouprave
3.2 Reforma lokalne samouprave v Sloveniji
3.3 Evropska listina lokalne samouprave
3.4 Normativna ureditev lokalne samouprave
3.5 Organizacija in funkcije lokalne samouprave v Sloveniji
3.5.1 Občina
3.5.2 Organizacijska struktura občine
3.5.2.1 Posredno odločanje – organi občine
3.5.2.2 Neposredno odločanje
3.5.3 Občinska uprava
3.5.4 Občinske javne službe
3.5.5 Splošni in posamični akti občine
3.5.6 Premoženje in financiranje občine
3.5.7 Pokrajina
3.5.8 Nadzor državnih organov
3.5.9 Varstvo lokalne samouprave in pravic posameznika ter organizacij
3.6 Nadaljnji razvoj lokalne samouprave v Sloveniji
4 SISTEM JAVNIH FINANC
4.1 Javne finance
4.2 Sistem upravljanja z javnofinančnimi izdatki v Sloveniji
4.3 Državni proračun
4.4 Razpolaganje in upravljanje državnega premoženja
4.5 Sistem enotnega zakladnega računa
4.6 Javni dolg in jamstva
4.7 Računovodstvo
4.8 Notranji nadzor javnih nadzor
4.9 Zunanji nadzor javnih financ
4.10 Finančni tokovi med proračunom RS in proračunom EU
4.11 Državne pomoči
5 UREDITEV INŠTITUCIJ EVROPSKE UNIJE IN NJENEGA PRAVNEGA SISTEMA
5.1 Zgodovina in razvoj evropskih integracij
5.2 Temeljne ekonomske svoboščine
5.3 Inštitucije in organi
5.4 Temeljna načela prava EU
5.5 Pravni viri
5.6 Razmerje prava EU do pravnega reda držav članic
5.7 Zakonodajni postopek EU
5.8 Pravno varstvo pred Sodiščem evropskih skupnosti in sodiščem I.
stopnje
6 SISTEM UPRAVNEGA PRAVA, UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPOR
6.1 Sistem upravnega prava
6.1.1 Opredelitev upravnega prava
6.1.2 Nastanek in razvoj upravnega prava
6.1.3 Delitev upravnega prava na: a) splošni del in b) posebni del
6.1.4 Upravnopravno razmerje
6.1.4.1 Subjekti
6.1.4.2 Vsebine in značilnosti
6.1.5 Javni interes
6.2 Splošni upravni postopek
6.2.1 Opredelitev
6.2.2 Nastanek in razvoj
6.2.3 Temeljna načela in splošna vprašanja
6.2.4 Stopnje (stadiji) upravnega postopka
6.2.4.1 Postopek na prvi stopnji
6.2.4.2 Postopek z rednimi pravnimi sredstvi (postopek na drugi stopnji)
6.2.4.3 Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi
6.2.4.4 Postopek v zvezi z izvršbo
6.3 Upravni spor
6.4 Etika upravnega dela
7 ZAKONODAJNI POSTOPEK
7.1 Predlagatelji zakona
7.2 Redni zakonodajni postopek
7.3 Skrajšani postopek za sprejem zakona
7.4 Nujni postopek za sprejem zakona
7.5 Ponovno odločanje o zakonu
8 PRAVILA PISARNIŠKEGA POSLOVANJA, VKLJUČNO Z ELEKTRONSKIM
POSLOVANJEM, IN PRAVILI VAROVANJA OSEBNIH IN DRUGIH PODATKOV TER
PRAVIL
IZDELAVE GRADIV
8.1 Pomen ravnanja z dokumentarnim gradivom in vloga vodstvenih delavcev
pri urejanju tega področja
8.2 Pogoji in prednosti urejenega poslovanja
8.3 Načini in obveznost ravnanja v skladu z uredbo
8.4 Predpisi, ki urejajo ravnanje z dokumentarnim gradivom
8.5 Pojmi pri ravnanju z dokumentarnim gradivom
8.6 Organiziranost dela na tem področju
8.7 Glavna pisarna (sestavni deli, oblike glede na naravo dela,
elektronska izvedba,
njena vloga v odnosu do ostalih zaposlenih in vodstva)
8.8 Opravila pri ravnanju z dokumentarnim gradivom in kdo jih izvaja
8.9 Sprejemanje, odpiranje, pregledovanje, označevanje
8.10 Signiranje
8.11 Klasificiranje
8.12 Evidentiranje
8.13 Odprava pošte
8.14 Rokovnik
8.15 Sejno gradivo
8.16 Ravnanje s podatki – varovanje osebnih podatkov
8.17 Ravnanje s tajnimi podatki
8.18 Priprava dokumentov – celostna podoba
8.19 Hramba dokumentarnega gradiva
8.20 Specialno gradivo, obveznost opravljanja izpita, poslovanje na
dvojezičnem področju
8.21 Elektronsko ravnanje z dokumentarnim gradivom v celoti – opcijsko
8.22 Vloga vodje upravnega dela pri ravnanju z dokumentarnim gradivom
8.23 Nosilci izvajanja posameznih opravil in spreminjanje v odvisnosti od
načina poslovanja (klasični, elektronski, mešani).
9 POSLOVANJE DRŽAVNIH ORGANOV IN UPRAV SAMOUPRAVNIH LOKALNIH
SKUPNOSTI
9.1 Poslovanje organov javne uprave s strankami
9.2 Poslovni čas in uradne ure
9.3 Javnost poslovanja in vključevanje civilne družbe