Na podlagi 15. člena statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99, 52/01 in 40/03) in 39. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.101/02) je Občinski svet občine Mirna Peč na 6. redni seji dne 17. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželski prostor Občine Mirna Peč
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za podeželski prostor Občine Mirna Peč.
Prostorsko ureditveni pogojI so bili narejeni z upoštevanjem usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, 37/01).
Prostorsko ureditvene pogoje za podeželski prostor Občine Mirna Peč sestavljajo tekstualni, grafični in kartografski del.
Prostorsko ureditvene pogoje je izdelalo podjetje GPI d.o.o. pod št. PUP-22/2001.
II. UVODNI DEL
IZHODIŠČA NA KATERIH TEMELJIJO PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI ZA PODEŽELSKI PROSTOR
OBČINE MIRNA PEČ
2. člen
Namen in cilji prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč
Prostorsko ureditveni pogoji za podeželski prostor Občine Mirna Peč predstavljajo izvedbeni prostorski akt, ki je namenjen ščitenju javnega interesa, okrepitvi lokalne identitete, lažjemu gospodarskemu razvoju kraja, prilagoditvi izrabe prostora zahtevam po trajnostnem razvoju, obenem pa zagotavljanju zadostne mere svobode posameznikom, da v okviru predpisanih pravil za urejanje prostora najdejo mesto za svoj poseg ter ga primerno prilagodijo zahtevam širše skupnosti in danostim prostora nasploh.
3. člen
Temeljna izhodišča iz katerih izhajajo merila in pogoji za poseganje v prostor Občine Mirna Peč
Merila in pogoji za poseganje v prostor Občine Mirna Peč so oblikovani tako, da zagotavljajo:
– ohranitev poseljenosti in vitalnosti celotnega občinskega teritorija,
– zagotovitev gospodarskega razvoja predvsem na osnovi lastnih resursov ter posledično izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev domačega prebivalstva,
– ohranitev naravnih in ustvarjenih vrednot kraja ter njegove značilne identitete, ohranitev kmetijstva kot osnovne gospodarske dejavnosti dopolnjene s turizmom, kmetijskimi dopolnilnimi dejavnostmi, obrtjo in gozdarstvom.
4. člen
Osnove iz prostorskih sestavin planskih aktov in strokovnih gradiv
– prostorsko ureditveni pogoji za podeželski prostor Občine Mirna Peč so bili narejeni z upoštevanjem usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01).
– program priprave za prostorsko ureditvene pogoje za podeželski prostor Občine Mirna Peč je bil sprejet s strani Občinskega sveta občine Mirna Peč 22. 8. 2000.
– posebne strokovne podlage so bile narejene novembra 2001 in predstavljajo strokovno izhodišče za izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč. V njih so pripravljeni izvlečki iz vseh do sedaj pripravljenih strokovnih gradiv, ki so pomembna za oblikovanje ustreznih prostorsko ureditvenih pogojev. Obenem so dodani nekateri manjkajoči izsledki iz vidika arhitekturne stroke. V omenjenih posebnih strokovnih podlagah vsako posamezno poglavje predstavlja povzetek pomembnih ugotovitev posameznega strokovnega gradiva, na koncu poglavij pa so dodane tudi usmeritve za poseganje v prostor Občine Mirna Peč, ki smo jih pri teh prostorsko ureditvenih pogojih upoštevali;
– pri izdelavi prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč so bile upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora.
Obvezna izhodišča
5. člen
Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije
Državna izhodišča, ki so jih Občina Mirna Peč in drugi uporabniki prostora dolžni upoštevati pri pripravi razvojnih programov, dokumentacije za posege v prostor, pri urejanju in rabi prostora:
– 1. območje kmetijskih zemljišč – trajno varovana kmetijska zemljišča;
– najpomembnejša naravna dediščina:
– Zijalo pri naselju Vrhpeč: geomorfološka površinska naravna vrednota,
– reka Temenica: hidrološka naravna vrednota;
– najpomembnejša kulturna dediščina:
– Globodolsko polje (EŠD 9329) – kulturna krajina,
– Gorenji Globodol (EŠD 8631) – vas, kulturni spomenik, razglašen 1992,
– Globodolsko polje (POKD 10) – pomembnejše območje kulturne dediščine;
– zasnova državnih cest:
– avtocesta Karavanke – Obrežje,
– hitra cesta H1,
– regionalna cesta RIII-651;
– zasnova državnih železniških prog:
– II. glavna proga Ljubljana – Metlika (Karlovac);
– zasnova elektroprenosnega omrežja visoke napetosti:
– 2 x 110 kV daljnovod RTP Hudo – RTP Trebnje,
– 400 kV daljnovod Krško – Hudo – Beričevo;
– zasnova plinovodnega omrežja:
– magistralni plinovod M4 za Dolenjsko in Posavje.
6. člen
Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov
Občine Mirna Peč
– omrežje lokalnih središč: Mirna Peč, Gorenji Globodol;
– ureditvena območja naselij: obvezne so razmejitve območij stavbnih zemljišč in zavarovanih oziroma varovanih območij;
– območja stavbnih zemljišč: obvezno je upoštevanje s planom določenih stavbnih zemljišč za kompleksno graditev in prenovo, za razvoj dejavnosti širšega družbenega pomena ter za urejanje in razvoj naselij kot celote;
– zasnova oskrbe s pitno vodo: izgradnja osnovnega vodovodnega omrežja;
– zasnova čiščenja odpadnih voda: izgradnja kanalizacijskega sistema;
– zasnova omrežja lokalnih cest: izgradnja in rekonstrukcija;
– zasnova oskrbe z električno energijo: postopna izgradnja električnega omrežja srednje in nizke napetosti in transformatorskih postaj;
– zasnova varstva narave: zavarovanje in razvoj ob upoštevanju odlokov o razglasitvi;
– zasnova varstva kulturne dediščine: zavarovanje in razvoj ob upoštevanju odlokov o razglasitvi.
7. člen
Veljavnost navedenih predpisov
V teh prostorsko ureditvenih pogojih so na nekaterih mestih navedeni veljavni zakoni in predpisi. Kolikor bi se le-ti v času veljavnosti tega prostorsko izvedbenega akta spremenili ali dopolnili, je potrebno upoštevati najnovejše veljavne.
8. člen
Opis območja urejanja
S prostorsko ureditvenimi pogoji za podeželski prostor Občine Mirna Peč se ureja celotno območje občine (vključno z vsemi naselji in odprtim prostorom) z izjemo širšega področja naselja Mirna Peč (območje, ki se bo urejalo z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti) in nekaterih predelov, ki jih je primerneje urejati z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti in so opredeljeni v občinskih prostorskih planskih aktih.
III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGANJE V PODEŽELSKI PROSTOR OBČINE MIRNA PEČ
UVODNE DOLOČBE
9. člen
Koncept predpisovanja meril in pogojev
Na celotnem podeželskem prostoru Občine Mirna Peč (razen na širšem območju naselja Mirna Peč) so bile opredeljene posamezne ureditvene enote, merila in pogoji pa so predpisani za vsako ureditveno enoto posebej. Ureditvene enote so prikazane na grafičnih prilogah z naslovom: Ureditvene enote. Za vsako posamezno naselje (razen za širše območje naselja Mirna Peč) in območja zidanic so opredeljena še dodatna, posebna merila in pogoji, prikazana na grafičnih prilogah z naslovom: Merila in pogoji za posamezna naselja in območja zidanic.
Kjer se posamezne ureditvene enote prekrivajo oziroma združujejo, je potrebno upoštevati merila in pogoje za vse prekrite enote. V primeru nasprotij med pogoji za zavarovane objekte in drugimi pogoji, je potrebno upoštevati tiste za zavarovane objekte. Nekatera merila in pogoji veljajo za vse ureditvene enote hkrati in so opisana posebej.
Opredelitev ureditvenih enot
10. člen
A) Območja namenskih rab določena z občinskimi prostorskimi planskimi akti
To so:
1. ureditvena območja naselij (z izjemo širšega območja Mirne Peči, opredeljenega z Urbanistično zasnovo Mirna Peč),
2. stavbna območja izven naselij (v tem sklopu so opredeljena tudi merila in pogoji za posege v zvezi z objekti, ki se pojavljajo v vseh ureditvenih enotah),
3. 1. in 2. kmetijska območja,
4. območja gozdnih zemljišč in parkovni gozdovi,
5. območja vodnih površin,
Območja površin za državno infrastrukturo in območja pridobivanja mineralnih surovin (določenih v občinskih prostorskih planskih aktih, za katera so izdelani ali predvideni drugi izvedbeni prostorski akti, niso predmet teh prostorsko ureditvenih pogojev.
11. člen
B) Posebna zaokrožena območja, značilna za Občino Mirna Peč
To so:
– območja, kjer prevladuje vinogradniška dejavnost.
12. člen
C) Varovana območja
To so:
1. območja kulturne dediščine,
2. območja naravnih vrednot,
3. ekološko pomembna območja,
4. habitatni tipi.
13. člen
D) Merila in pogoji, ki veljajo za vse ureditvene enote
To so:
1. merila in pogoji za določanje gradbenih parcel,
2. merila in pogoji za izvajanje dejavnosti,
3. merila in pogoji v zvezi z infrastrukturnimi omrežji in napravami,
4. splošne naravovarstvene usmeritve,
5. usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
6. ukrepi za obrambo in zaščito.
A) MERILA IN POGOJI ZA POSEGANJE V OBMOČJA
NAMENSKIH RAB DOLOČENIH Z OBČINSKIMI
PROSTORSKIMI PLANSKIMI AKTI
1. Merila in pogoji za poseganje v ureditvena območja
naselij
14. člen
Splošno
– poudarek pri urejanju naselij je na izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev s sanacijo stanovanjskih objektov (prenova, revitalizacija, rekonstrukcija, nadomestna gradnja), modernizacijo kmečkih gospodarstev in kvalitativni ureditvi naselij (komunalna, prometna, oskrbna, gradbeno-tehnična). Prednost imata prenova in nadomestna gradnja;
– gradbena preobrazba mora biti predvsem skladna z razvojno spremembo strukture kmečkih gospodarstev; izjemoma je možna graditev posameznih nekmečkih stanovanjskih objektov znotraj ureditvenega območja naselja na lokacijah, kjer ni motena primarna funkcija naselja ter z upoštevanjem naselbinskih in stavbnih značilnosti naselja;
– za uspešen razvoj kmetij, se dovoljuje njihovo povečanje in zaokrožanje;
– kmečka gospodarstva so osnovna razvojna jedra, katerim se podreja razvoj ostalih dejavnosti in posledično gradenj;
– novogradnja mora biti integrirana v ureditvena območja naselij, razen za primer upravičene selitve kmetij na obrobje;
– možna je prenova zapuščenega stavbnega fonda v naseljih (ali samotnih domačij) za turistične, kulturniške, počitniške, gostinske, stanovanjske (za urbanizirano prebivalstvo) in podobne namene pod pogoji, ki veljajo za gradnjo ostalih stavb po vaseh; pogoji so opisanih v tem dokumentu;
– možna je gradnja posameznih nekmetijskih objektov (predvsem za razvoj obrti), vendar pod istimi pogoji, kot veljajo za ostalo graditev. Dovoljujejo se dejavnosti, ki niso moteče za okolje niti z vidika emisij, niti zaradi vpliva na ambientalne naselbinske vrednote (dimenzije objekta, prometna ureditev ipd.).
15. člen
Urejanje naselij
– varovati je potrebno dobro ohranjeno, tradicionalno zgoščenost mirnopeških vasi, jasno izražene robove ter značilno silhueto vasi v krajini, ki jo tvorijo strehe z naklonom 45° obdane s sadnim drevjem. Pri novih ureditvah naj se torej ohranjajo morfološke značilnosti sedanje grajene strukture in njene umeščenosti v krajino;
– pri kakršnihkoli posegih v stavbno tkivo vasi je potrebno proučiti vse možnosti za njegovo ohranjanje in izboljšanje v tradicionalni obliki ter iskati takšne rešitve, ki omogočajo sožitje tradicije in sodobnih kmetijskih pristopov;
– nova pozidava je dovoljena predvsem kot dopolnjevanje in zaokrožanje obstoječe strukture naselij ter v območjih, ki so predvidena za širitev posameznih naselij in njihovih delov – pri tem pa se upoštevajo naravne meje (poplavna območja, strmine, izjemni kraški mikroreliefni pojavi ipd.);
– z novo pozidavo naj se oblikujejo sklenjeni robovi naselij bodisi z grajenimi objekti bodisi z zasaditvijo sadovnjakov;
– pri večanju površin za rastoče kmetije je potrebno v prvi vrsti proučiti vse možnosti za zagotovitev le-teh v okviru ureditvenih območij naselij. Kolikor zaradi tehtnih in dobro utemeljenih razlogov takšna rešitev ni mogoča, se lahko kmetija preseli na rob naselja, a tako, da z njim ohrani tesen fizični stik, na novo vzpostavi rob naselja (vključno s sadnim drevjem) in ohrani značilno zgoščeno strukturo naselja. Če se izkaže, da bi bila povzročena škoda glede celovitosti naselja pri preselitve kmetije na rob prevelika, je možno oblikovati tudi tako imenovano »samotno« ali samostojno stoječo kmetijo v zadostni razdalji od vasi;
– potrebno je organizirano pristopiti k urejanju javnih in poljavnih površin po vaseh. Oblikovati je potrebno osrednji prostor v vsaki vasi, pa najsi gre le za dominantno drevo z nekaj zelenice in oglasno desko – gre za to, da se vzpostavi jasna hierarhija površin v vsaki posamezni vasi.
16. člen
Urejanje domačij
– pri razporeditvi objektov na parceli je potrebno upoštevati značilni vzorec, ki ga tvorijo stavbe na posameznih domačijah v vasi, kjer se gradi (kjer je značilna gručasta razporeditev objektov, se je treba izogibati geometrijsko pravilnim ureditvam stavb na zemljišču, pri gradnji v bregu je potrebno upoštevati značilno orientacijo slemen vzporedno s plastnicami itd.);
– ambienti nekaterih starih domačij imajo izjemno estetsko vrednost. Ustvarjajo ga objekti s svojimi volumni, razmestitvijo ter ureditve zunanjih površin vključno z ozelenitvijo. Pred kakršnimkoli posegom v območje posamezne domačije mora projektant proučiti vrednost ambienta, ki ga takšna domačija ustvarja. Novi posegi morajo obstoječi ambient, kolikor je ta kvaliteten, ohranjati, oziroma izboljšati, nikakor pa ne smejo njegove vrednosti poslabšati;
– novi objekti v okviru domačij se morajo ravnati po hierarhiji tradicionalnih objektov v odnosu do javnih površin – osrednjih vaških poti. Najbolj reprezentančen objekt kmetije – stanovanjska hiša – mora biti postavljena ob vaški poti, gospodarski objekti pa za njo, ali pa nekateri od teh ob njej, kolikor v ozadju parcele ni dovolj prostora. Fasada, ki gleda proti »ulici«, mora biti pri stanovanjski hiši oblikovana kot glavna fasada;
– kmetije, ki zaradi vrste proizvodnje zahtevajo velike objekte in velike parcele, je potrebno posebej skrbno obravnavati in jih čim manj moteče umestiti v okolje posamezne vasi (izkoristiti višinsko razgibanost terena za neupadljivo lokacijo velikih objektov, velike objekte delno zasipati, uporabiti avtohtono ozelenitev za vizualno bariero itd.);
– ob obstoječih in predvidenih gospodarskih in drugih objektih morajo biti ustrezno urejene manipulacijske in parkirne površine,
– objekti na parcelah in njihova organizacija vključno z ureditvijo zunanjih površin morajo biti izvedeni tako, da je možno lahko vzdrževanje reda in urejenega videza domačij.
17. člen
Stavbe in drugi objekti
– zunanja podoba objektov mora izhajati iz tradicionalne kmečke arhitekture mirnopeškega področja. Upoštevati mora bistvene elemente za določanje arhitekturne identitete kot so: naklon in oblika streh, barva in vrsta kritine, višina objektov … Navedeni pogoji veljajo za vse vrste objektov v tej ureditveni enoti;
– pri vsaki nameravani rušitvi starejšega objekta (zgrajenega pred drugo svetovno vojno) mora investitor izdelati rušitveni načrt in pridobiti mnenje pristojne kulturnovarstvene ustanove;
– nadomestna gradnja mora pokrivati najmanj 50% nadomeščanega objekta – v primeru, da je novogradnja stanovanjski objekt in investitor nima za obdobje gradnje možnosti stanovati drugje kot v rušeni hiši, mora biti projekt novogradnje pripravljen tako, da je možna postopna rušitev stare hiše ob istočasni izgradnji nove;
– sleme strehe mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme orientira vzporedno s plastnicami;
– strehe morajo imeti naklon 45° (±10%) in opečno kritino v naravni oranžno-opečni barvi ali drugo kritino v enaki barvi (kritina, ki ni opečna, mora biti narejena tako, da se barva ne more sprati). Najbolj se priporočajo bobrovci, ostali strešniki pa naj bodo manjših dimenzij in čim bolj gladki. Izvedba čopov ni dovoljena; izjema so objekti, širši od 10 m (v tem primeru se lahko čopi uporabijo za zmanjšanje velikosti strehe) ali pa klasični leseni »toplarji«. Možna je tudi slamnata streha ali kritina iz lesenih skodel (nad lesenimi objekti). Izjemo lahko predstavljajo sodobni seniki s tako imenovano dosuševalno napravo: njihova streha ima lahko nizek naklon in prosojno ali delno prosojno kritino (kot kombinacija opečne kritine in stekla). Izjemo glede predpisane kritine predstavljajo tudi objekti, ki so zavarovani s strani kulturnovarstvene ustanove; vrsta kritine se pri teh objektih določi na podlagi njihovih pogojev. Drugačen naklon od 45° je možen v primeru dozidave stavb, ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko pomenil oblikovno neskladje. Možne so tudi ravne strehe, in sicer pri velikih objektih, katerih dimenzije se poskuša omiliti z zasipavanjem in izvedbo tako imenovane zelene strehe (z zemljo zasuta ravna streha z ozelenitvijo). Izvedba ravne strehe (do 5°) je možna tudi pri bivalnih objektih, vendar ne sme predstavljati več kot 1/4 strešine. Ravne strehe oziroma strehe z nizkim naklonom imajo lahko tudi nadstrešnice; kot kritina se pri teh ne smejo uporabljati plastične, salonitne, pločevinaste in druge velike valovite oziroma rebraste plošče. Pri prekrivanju streh z nizkim naklonom se priporočata bakrena pločevina (ki kasneje oksidira) in steklo, v vsakem primeru pa mora biti kritina usklajena s prevladujočo opečno kritino oziroma kritino opečne barve;
– izjemo glede barve kritine predstavljajo naselja v globodolu, ki so pod spomeniškim varstvom. Tam naj bo kritina svetlo siva in brez svetlobnega refleksa, pri čemer naj bodo strešniki manjših dimenzij in čim bolj gladki. Salonitna kritina ni dovoljena. Možna je tudi slamnata streha ali kritina iz lesenih skodel (nad lesenimi objekti). Nadstrešnice in strehe z nizkimi nakloni se obravnavajo enako kot pri ostalih naseljih v občini;
– tlorisi novozgrajenih objektov morajo biti vzdolžni – razmerje 1:2–1:2,5. V primeru stanovanjske stavbe širina strehe posameznega volumna hiše (od kapne lege na eni strani do kapne lege na drugi strani hiše) ne sme presegati 9 m, v primeru gospodarskega objekta pa ne 13 m; potrebne večje površine naj se pridobijo s povezovanjem več manjših volumnov;
– višina stanovanjskih objektov ne sme presegati kleti (ki naj bo v celoti ali delno zasuta – slednje v primeru nagnjenega terena) s pritličjem in mansardo. Kolenčni zid mansarde ne sme biti višji od 80 cm (±10%) vključno s kapno lego. Na nagnjenem terenu je lahko klet vkopana le delno, vendar mora biti vsaj ena stranica objekta popolnoma zasuta. V primeru objekta, ki ima celo klet zasuto, je lahko izvedeno tako imenovano visoko pritličje; vidni del kleti v takem primeru ne sme presegati višine 70 cm (±10%);
– kota pritličja stanovanjske stavbe ne sme biti nižja od kote zemljišča pred vhodom v objekt; od nje je lahko višja do 70 cm;
– strešni napušči nad polnimi trikotnimi čeli ne smejo presegati 40 cm;
– pri izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard ali tako imenovanih fičar, je potrebno omejiti njihovo število na nujno potrebni minimum in težiti za tem, da se čim več svetlobe zagotovi skozi okna na trikotnih čelih. Trikotna in trapezna strešna okna niso dovoljena. Za osvetlitev mansardnega dela hiše se lahko uporabijo klasični »kukrli«, »fičare« nad vhodi, okna v obliki privzdignjene strehe (pri teh se priporoča združevanje več manjših tovrstnih oken v eno) in ležeča strešna okna;
– fasade zidanih objektov morajo biti pobarvane z nevsiljivimi barvami. Bleščeče ali intenzivne barve se lahko uporabljajo samo v obliki detajlov kot poudarki. Lahko se uporabi tudi kamnita obloga ali obloga iz fasadne opeke v naravni rdečkasti barvi. Kamnita obloga mora delovati kot tradicionalni kamniti zid, kar pomeni, da smejo biti kamni le grobo obdelani in debelejši ter iz domačih, dolenjskih vrst kamna in zloženi na način, značilen za te kraje (daljša stranica kamnov mora biti položena vodoravno, fuge minimalne). Fasadna obloga je lahko delno tudi lesena – pri tem morajo biti vsi leseni deli na fasadi enake barve. Kovinske fasadne obloge niso dovoljene;
– uporaba refleksnih stekel za zastekljevanje oken in vrat ni dovoljeno;
– priporoča se ohranjanje tradicionalne tehnologije sušenja sena v kozolcih. Sodobni seniki z dosuševalno napravo morajo biti oblikovani kot kvalitetne moderne arhitekture: kmetijska svetovalna služba, mora pri teh in drugih tehnološko sodobnih objektih, ki predstavljajo novost v tradicionalnih mirnopeških vaseh, večjo pozornost posvetiti estetski kvaliteti teh stavb in njihovi zmožnosti vklapljanja v obstoječo gradbeno strukturo;
– objekti morajo biti od parcelne meje odmaknjeni min. 4 m, razen v primeru, ko graditelj pridobi sosedovo soglasje o manjšem odmiku. V vsakem primeru pa je pri gradnji objektov potrebno upoštevati obvezne požarne odmike;
– pri izvedbi silosov se priporoča izgradnja ležečega tipa. Stoječi silosi so lahko visoki največ 6 m;
– gnojišča se izvajajo v nepropustni obliki, locirajo pa v povezavi s hlevi, izven zunanjih bivalnih površin domačije ter tako, da niso vidna z glavne vaške poti. V primeru gnojnih jam, morajo imeti te zadostne kapacitete za shranjevanje gnojevke za čas, ko gnojenje z njo ni dovoljeno (pri dimenzioniranju se uporabljajo obstoječi predpisi). Pri načrtovanju novih hlevov in prenovi obstoječih se daje prednost tehnologiji prireje s trdim gnojem.
18. člen
Zunanja ureditev
– visoke ograje – žične, betonske, kovinske, visoke žive meje – za ograjevanje domačij, objektov ali vrtov v naseljih so prepovedane. Dovoljeni so samo plotovi (do 120 cm višine) – leseni, z redkimi, ozkimi letvami, ki so zaradi živali lahko prepletene s tanko, neupadljivo mrežo ter lesene ograje za vzrejo konj in sorodnih živali;
– morebitni oporni zidovi se izvedejo v kamnu, položenem na tradicionalen način (daljše stranice ležijo vodoravno; tako imenovani kiklopski zidovi niso dovoljeni). Od parcelne meje morajo biti odmaknjeni min. 1,5 m, če so visoki do 1m. Če investitor pridobi soglasje soseda, je lahko odmik opornega zidu visokega do 1m tudi manjši, vendar ne manj kot 0,5 m. V primeru višjega opornega zidu, mora biti odmik najmanj 1,5 m, ne glede na soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Oporne zidove se sme uporabiti le v primeru, da zavarovanje brežine ni možno na drugačen način;
– vse ozelenitve in zasaditve dreves ter grmovnic po naseljih morajo biti avtohtonega izvora (sadno drevje, lipe, orehi, španski bezeg, snežene kepe, vrtnice plezalke, leska, brin, tisa, thuja – posamično, kot poseben poudarek, …). Zasaditev smrek in drugih neavtohtonih drevesnih in grmovnih vrst ni dovoljena;
– čimveč naj bo travnatih površin, kamnitega tlakovanja v redkem vzorcu direktno na zemljo ali ilovico, manj pa asfalta in drugih sodobnih tlakovanj, ki niso značilna za podeželski prostor.
2. Merila in pogoji za poseganje v stavbna območja izven naselij in za objekte, ki se pojavljajo v različnih območjih
namenskih rab
19. člen
– sem spadajo vse tako imenovane samotne kmetije oziroma domačije, kakor tudi posamezni objekti (z izjemo objektov v vinogradniških predelih – ti so obravnavani v merilih in pogojih za poseganje v območja s prevladujočo vinogradniško dejavnostjo) kot so kozolci in seniki izven naselij, čebelnjaki, gozdarske ali lovske koče, mlini, gostilne, nadkrita avtobusna postajališča, telekomunikacijski stolpi, merilne naprave ali objekti, črpališča, čistilne naprave, urbana oprema po vaseh in zunaj njih kot na primer reklamni panoji, kažipoti, oznake, klopi, ulične svetilke ipd., rekreativne površine …;
– za samotne kmetije ali domačije, kozolce, senike, mline, gozdarske koče in ostale kakršnekoli samostojno, izven naselij stoječe stavbe ali skupine stavb (izjema so le infrastrukturni, raziskovalni in podobni objekti) ter zunanjo ureditev okrog njih, načeloma veljajo merila in pogoji za poseganje v ureditvena območja naselij;
– grajena struktura samotnih kmetij naj bo po vzoru značilnih mirnopeških vasi do največje možne mere zgoščena, lega objektov in njihova kompozicija naj izhajata razen iz tehnologije kmečkih gospodarstev tudi iz terenskih razmer. Kakor pri tradicionalnih vaseh, mora tudi samotna kmetija imeti jasno izražen rob, poudarjen s sadnim drevjem. Idejne zasnove teh kmetij (in objektov v okviru njih) s prikazom njihove umestitve v prostor mora potrditi strokovna komisija imenovana s strani Občine Mirna Peč, v kateri morata biti, poleg ostalih poznavalcev, vsaj en arhitekt in en predstavnik kulturnovarstvene ustanove;
– velike gospodarske objekte na samotnih kmetijah, je potrebno posebej skrbno obravnavati in jih čim manj moteče umestiti v okolje (izkoristiti višinsko razgibanost terena za neupadljivo lokacijo velikih objektov, jih delno zasipati, uporabiti avtohtono ozelenitev za vizualno bariero itd.);
– gospodarski objekti v okviru samotnih kmetij so lahko široki do 20 m. V tem primeru ima lahko streha nižji naklon (20-30°, lahko je tudi ravna in delno zasuta. Nižji naklon strehe je možno uporabiti za objekte širše od 13 m);
– večje stavbe, grajene izven poselitvenih območij, ki niso namenjene kmetijski ali drugačni proizvodnji – npr. kmečki dom v okviru samotne kmetije, gostilna s prenočišči, objekt za kulturne namene ipd., imajo lahko tudi drugačen tloris od vzdolžnega in so lahko ambicioznejše oblikovane (npr. kmečki dvorec); svoj vzor lahko iščejo v sorodni tipologiji objektov na Dolenjskem, ne smejo pa zato namesto oblikovnih značilnosti tradicionalnih, mirnopeških povprečnih kmečkih hiš uvajati stile značilne za povprečne kmečke hiše drugih delov Slovenije. Določilo te alinee se nanaša predvsem na možnost oblikovanja nadstandardnih objektov, ki so jih včasih poznali pod nazivom »podeželski dvorec«. Določila glede naklona strehe, izbire kritine, barve fasade veljajo kot za ostale bivalne objekte in so opredeljena v tem dokumentu. Zunanja ureditev okolice teh objektov je lahko po svoji zasnovi sorodna zunanji ureditvi okolice podeželskih dvorcev Dolenjske. Kolikor je tak objekt zgrajen v okviru samotne kmetije, je lahko nekoliko odmaknjen od pripadajočih gospodarskih objektov. Idejne načrte teh objektov in njihove umestitve v prostor ter njihov odnos do ostale pozidave mora potrditi strokovna komisija imenovana s strani občine Mirna Peč, v kateri morata biti, poleg ostalih poznavalcev, vsaj en arhitekt in en predstavnik kulturnovarstvene ustanove;
– gostinski in turistični objekti izven ureditvenih območij naselij s kapaciteto nad 100 gostov morajo biti narejeni na podlagi lokacijskega načrta. Pogoj za izvedbo teh objektov in sorodnih objektov z manjšo kapaciteto je zagotovljena vsa potrebna komunalna oprema, ustrezen cestni dostop in dovolj parkirnih površin. Arhitekturni in drugi pogoji za take objekte so razen v tej točki, opredeljeni še v merilih in pogojih za poseganje v ureditvena območja naselij;
– možna je prenova zapuščenega stavbnega fonda (npr. samotnih domačij, zidanic, skednjev…) za turistične, kulturniške, počitniške, gostinske in podobne namene pod pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov v ureditvenih območjih naselij;
– avtobusna postajališča naj bodo zasnovana kot lahkotna arhitektura s transparentnimi stenami;
– zbiralniki za smeti (kontejnerji) morajo biti locirani na vizualno manj izpostavljenih mestih, zakriti z zelenjem ali preprostim lesenim plotom;
– za potrebe namakanja sadovnjakov in drugih kultur je dovoljeno graditi vodne zbiralnike, ki morajo biti zasnovani čim bolj neupadljivo ter postavljeni na vizualno neizpostavljene lokacije. Zasnovani naj bodo kot čim nižji objekti;
– velikih reklamnih panojev za reklamiranje izdelkov široke potrošnje ni dovoljeno postavljati po vaseh in v krajini. Locirati jih je mogoče v bližini priključka na avtocesto in v bolj urbaniziranih območjih (naselje Mirna Peč, obrtna cona …), ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti;
– dovoljujejo se vse oznake, ki služijo promociji kraja ter obveščanju ob turističnih poteh, vključno z orientacijskimi tablami, kažipoti in podobnim. Oblikovani morajo biti enotno na celem občinskem teritoriju in usklajeni z podeželskim značajem obravnavanega okolja. Za pridobitev ustreznih rešitev njihovega oblikovanja je potrebno izvesti natečaj;
– oprema (klopi, mize, koši za smeti itd.) na počivališčih ob vinsko turistični cesti ter na ostalih turistično zanimivih točkah mora biti poenotena in izvedena na podlagi natečajne rešitve oblikovanja;
– kot objekte stalnega značaja za prodajo hrane, pijače, razglednic, spominkov in podobnega za potrebe turizma je potrebno uporabiti obstoječe, kvalitetne, zapuščene starejše stavbe, ki jih je na teritoriju občine Mirna Peč dovolj. Kolikor bi bilo zaradi primernosti določene lokacije potrebno objekt za prodajo hrane, pijače, razglednic, spominkov in podobnega postaviti na novo, naj se tja prestavi katerega od ravno tako zapuščenih, kvalitetnih manjših lesenih objektov; na primer za to območje značilen lesen hram. Po vzoru slednjega naj bodo narejeni tudi novi manjši objekti za turistične in podobne potrebe, kolikor bi se pokazala potreba po njihovi izvedbi. Pri prenovi in izvedbi objektov iz te alinee je potrebno pridobiti mnenje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Ti objekti morajo imeti zagotovljeno izpolnjevanje sanitarno-higienskih pogojev (neoporečna pitna voda, sanitarije v bližini, odvajanje odplak kolikor jih proizvajajo, itd.) ter rešen problem parkiranja;
– možna je izvedba travnatih nogometnih igrišč in igrišč za odbojko na mivki izven naselij. Namenjena naj bodo predvsem rekreaciji domačega prebivalstva. Pri tem morajo biti zagotovljene parkirne površine. V primeru izgradnje spremljajočega objekta, mora imeti ta zagotovljeno potrebno komunalno opremo, njegov program pa lahko obsega: garderobe s tuši in sanitarije ter manjšo ponudbo pijač in hladnih prigrizkov. Večje gostinske kapacitete niso dovoljene. Pri oblikovanju spremljajočega objekta se upoštevajo določila prejšnje alinee. Rekreativni objekti, ki zahtevajo večje utrjene površine ali večje spremljajoče objekte, se izvedejo v okviru naselja Mirna Peč, ali pa se zanje pripravi lokacijski načrt. Manjše utrjene rekreativne površine se lahko oblikujejo v sklopu posameznih vaških naselij;
– tudi stojnice, kot začasni objekti za občasno prodajo spominkov, hrane in podobnega so lahko postavljene na počivališčih vinske turistične ceste in na drugih turistično zanimivih točkah. Poleg sanitarno-higienskih pogojev (v bližini sanitarije, pitna voda, odvajanje odplak kolikor jih proizvajajo itd.) morajo imeti tudi urejeno parkiranje, kolikor je do njih možen dostop z avtomobili. Oblikovane naj bodo kot lahkoten, zložljiv, lesen objekt z nepremočljivo platneno streho. Glede dokončne določitve njihove oblike je potrebno izvesti natečaj;
– izven ureditvenih območij stoječi objekti, ki so namenjeni raziskovalnim, merilnim ali podobnim namenom ter na primer črpališča in čistilne naprave ipd., se oblikujejo v skladu s tehnologijo svojega delovanja. Pri tem se izbirajo neupadljive barve in nesvetleči materiali. Kritina nagnjene strehe naj bo svetlo siva, brez svetlobnega refleksa. Salonitna kritina ni dovoljena. Možna je tudi bakrena kritina. Taki objekti morajo biti locirani na neizpostavljena mesta ter zakriti z zelenjem kolikor gre za večji objekt ali napravo. Zelenje mora biti avtohtono. Kolikor je potrebno tak objekt zaradi posebnih predpisov zaščititi z žično ograjo, naj bo ta za poglede iz okolice v največji možni meri zakrita z avtohtonom zelenjem.
3. Merila in pogoji za poseganje v 1. in 2. območja
kmetijskih zemljišč (z izjemo predelov, kjer prevladuje
vinogradniška dejavnost)
20. člen
– obstoječe kmetijske površine se načeloma ohranjajo;
– ohranjajo se osnovne značilnosti kmetijskih površin: pisana izmenjava kultur, posamezni posevki na relativno majhnih površinah, njive na terasah, sadovnjaki med naselji in njivskimi ter travniškimi površinami, ohranjanje manjših živic in osamelih dreves med obdelovalnimi zemljišči in podobno;
– ker predstavlja velika razdrobljenost zemljišč močno oviro za zmanjševanje stroškov pridelave v kmetijstvu in s tem oviro za uspešnejši razvoj kmetijstva, so potrebne obsežne zložbe (komasacije) kmetijskih zemljišč. Optimalna velikost parcele je z vidika ekonomičnosti rabe strojev 5 ha. Zaradi ohranjanja značilne pestre krajinske slike, ki ga ustvarja veliko število majhnih njiv z različnimi posevki, se priporoča ohranjanje sistema kolobarjenja poljščin v okviru posamezne večje parcele in s tem delitev parcele na manjše funkcionalne enote;
– način obdelave se lahko spreminja v skladu z novimi tehnologi jami, vendar je treba zagotoviti ohranitev prvin krajinske zgradbe teh območij (vzdrževanje gozdnega roba, členjenost obdelovalnih površin, izmenjava različnih kultur, ohranjanje manjših živic in osamelih dreves med obdelovalnimi zemljišči in podobno);
– uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve (ukrepe) in s tem spremembo krajinskega vzorca, je dovoljeno le na površinah, ki niso vidno izpostavljene in zunaj obvodnega sveta temenice;
– sekanje živih mej in osamelih dreves je dovoljeno le v obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke pestrosti;
– zasaditve protivetrnih zaščit in živih mej iz iglavcev ni dovoljeno, ravno tako ne zasaditev neavtohtonega drevja in grmovja;
– večje spremembe reliefa, ki bi spremenile krajinsko sliko območja, niso dovoljene;
– izboljšave kmetijskih zemljišč so dovoljene le v okviru, ki bo zagotovil le manjše spremembe reliefa in površinskega pokrova (sekanje drevja);
– izboljšave kmetijskih zemljišč, ki bi zahtevale ali povzročile uničenje in poškodbe izjemnih mikroreliefnih oblik – kraških pojavov, kot so suhe struge, bruhalniki, izviri, požiralniki, vrtače in podobno, niso dovoljene;
– zaščita kmetijskih površin pred divjadjo je dovoljena s postavitvijo električnega pastirja, ki pa ne sme prekiniti ustaljenih migracijskih poti prostoživečih divjih živali. Električnega pastirja je možno postaviti tudi za varstvo goveda in drobnice na pašniku. Visokih žičnatih ograj ni dovoljeno postavljati. Dovoljene so lesene ograje z redkim vzorcem in plotovi do višine 120 cm, pri oborih za drobnico pa kombinacija lesene ograje in mreže;
– na območjih zavarovane kulturne krajine praviloma ni dovoljeno skladiščenje plastičnih bal s silažo v odprtem prostoru in na vidno izpostavljenih lokacijah; za ovijanje bal se priporoča zelen material;
– za gnojenje se uporablja hlevski gnoj. Gnojenje z gnojevko in mineralnimi gnojili je dovoljeno le v skladu s predpisi. Uporaba pesticidov in drugih škropiv je ravno tako možna samo ob upoštevanju predpisov;
– dovoljena je uvedba tržno zanimivih vrst (npr. jagodičevje), pri čemer pa je treba zagotoviti členjenost pridelovalnih površin in v skladu s sedanjim vzorcem parcelne strukture;
– postavitev rastlinjakov je dovoljena le v okviru obstoječih naselij na legah, ki niso vidno izpostavljene;
– možna je zasaditev večjih sadovnjakov na primernih legah. Priporoča se ekološka pridelava sadja na travnati podlagi in lesenimi opornimi stebri;
– na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljati lop za vrtičkarsko orodje; lope za spravilo orodja je možno graditi le v sklopu naselij ali zaselkov.
4. Merila in pogoji za poseganje v območja gozdnih zemljišč in parkovni gozd
21. člen
Potrebno je:
– upoštevati veljavni gozdnogospodarski načrt za obravnavano območje,
– ohranjati avtohtone drevesne, grmovne in druge rastlinske vrste,
– opustiti izvedbo neposrednih gozdnih premen ter pospeševati naravno sukcesijo in posredne premene (selektivna pomoč naravnemu podmladku),
– pri gospodarjenju z gozdom je priporočljivo odpirati večje površine z namenom, da se pospešuje razvoj hrasta,
– preprečiti saditev monokulturnih nasadov, predvsem pa saditev iglavcev, ki zmanjšujejo ekološke vrednosti,
– izvajati saditev smreke le na območjih, kjer je njena uporaba primerna (npr. mrazišča),
– po končani gradnji (stanovanjska pozidava, obrtna cona, infrastrukturni objekti in omrežja) vzpostaviti nove gozdne robove,
– vzdrževati gozdni rob na stikih s kulturno krajino,
– dovoljena je izvedba oziroma postavitev objektov, kot so dostopi do vode, preže, remize, krmilnice, solnice ipd. Izvedba teh objektov mora biti sonaravna (uporaba lesa ipd.),
– pri gradnji gozdnih cest zagotoviti sprotno sanacijo usekov in nasipov,
– material za vzdrževanje gozdnih cest pridobivati v legalnih površinskih kopih z opredeljenimi načini pridobivanja in s sprotnimi sanacijskimi ukrepi.
5. Merila in pogoji za poseganje v območja vodnih površin
z vplivnimi območji
22. člen
Sem spadata predvsem vodotoka Temenica in Igmanca z vplivnima območjema. Zaradi otežene kmetijske rabe prostora na vplivnem območju visokih voda Temenice je treba zagotoviti vsaj minimalno stopnjo vzdrževanja vodotoka, ki pa bo hkrati ohranjalo vse sedanje vrednosti obvodnega sveta. Upoštevati je potrebno:
– v poplavnem območju, na vodnih zemljiščih, na brežinah in v strugah potokov gradnja ni dovoljena. Minimalni odmik objekta od zgornjega roba brežine potoka, če ni v poplavnem območju, mora biti najmanj 5 m,
– zaščita erodiranih odsekov struge Temenice in Igmance se lahko izvaja le po načelih sonaravnega urejanja (samo točkovne ureditve, lokalna zavarovanja, vegetacijsko utrjevanje brežin in tudi sicer uporaba naravnih materialov, kot sta les in kamen),
– ohranjati je treba morfološke značilnosti vodotoka (meandri, izvir, bruhalniki, ponori, suhe struge),
– prav tako je treba ohranjati sedanje pretočne razmere in ekološko sprejemljive pretoke,
– po ureditvenih posegih v vodotok, pri katerih bo prišlo do odstranitve obrežne vegetacije, je treba odstranjeno in poškodovano obrežno zarast nadomestiti z zasaditvijo enakih vrst,
– ob Temenici je možna ureditev obstoječe poti za potrebe vinsko-turistične ceste,
– postavitev ribogojnic na Temenici ni dovoljena,
– ohranjajo se obstoječi mlini, žage in jezovi.
B) MERILA IN POGOJI ZA POSEGANJE V POSEBNA
ZAOKROŽENA OBMOČJA, ZNAČILNA
ZA OBČINO MIRNA PEČ
Merila in pogoji za poseganje v območja, kjer prevladuje
vinogradniška dejavnost
23. člen
Splošni pogoji
– zidanico je možno zgraditi v vinogradu (ali sadovnjaku), ki ima najmanj 8 arov zasajenih vinskih trt (ali sadnega drevja; možna je tudi kombinacija vinograda in sadovnjaka);
– velike kleti za spravilo vina, ki jih potrebujejo poklicni vinogradniški obrati, je možno zgraditi tako, da so v celoti zasute z zemljo. Viden je lahko le del okoli vhoda v klet (do 3 m širine in 3 m višine; ±10%);
– ohranja se primarna vloga zidanic – to je pomožnega gospodarskega objekta v vinogradu. Osnovna celica – klet za spravilo vina in vinogradniške opreme – se lahko nadgradi tudi s funkcijo občasnega bivanja po (v tem dokumentu) predpisanih pogojih;
– pogoj za izvedbo zidanice z dodatno bivalno funkcijo je urejena komunalna oskrba (preskrba z vodo in odvajanje odplak. Kjer ni kanalizacije, mora biti omogočen dostop za cisterno za čiščenje greznic), urejena prometna in energetska infrastruktura,
– večjih turistično-rekreacijskih objektov in površin kot so smučišča, teniška igrišča, hoteli in podobno v območjih s prevladujočo vinogradniško dejavnostjo ni dovoljeno izvajati. Dovoljujejo se le takšne oblike turistične dejavnosti ter z njimi povezani objekti, ki temeljijo na sonaravni, kmetijsko obarvani identiteti kraja;
– v območjih s prevladujočo vinogradniško dejavnostjo je poleg zidanic možno graditi tudi gostinske objekte s kapaciteto do 100 gostov ter druge objekte povezane z izvedbo vinske turistične ceste in turističnim razvojem kraja. Pogoj za izvedbo teh objektov je zagotovljena vsa potrebna komunalna oprema, ustrezen cestni dostop in dovolj parkirnih površin. Arhitekturni pogoji za take objekte, lokacijski pogoji in pogoji urejanja zunanjih površin okrog njih so enaki kot za gradnjo stavb izven ureditvenih območij naselij in so opisani v tem dokumentu;
– za potrebe večjih vinogradniških posestev je v vinogradniških območjih dovoljena tudi postavitev lesenih strojnih lop. Te morajo imeti sleme vzporedno s plastnicami, široke smejo biti največ 10 m, streha pa mora imeti naklon 45° (±10%) in opečno kritino v naravni oranžno-opečni barvi ali drugo kritino enake barve (kritina, ki ni opečna, mora biti narejena tako, da se barva ne spere). Priporočajo se bobrovci, ostali strešniki naj bodo čim bolj gladki;
– zidanice, ki so bile zgrajene brez ustrezne prostorske dokumentacije je možno legalizirati pod pogojem, da imajo najmanj 8 arov vinograda ali sadovnjaka v uporabi (možna je tudi kombinacija), da izpolnjujejo pogoje iz tega dokumenta označene z ležečim tiskom, ter da so bile dograjene do tretje gradbene faze pred objavo tega dokumenta v Uradnem listu RS;
24. člen
Urejanje območij vinogradov in sadovnjakov
– obstoječe površine zasajene z vinogradi in sadovnjaki se ohranjajo. Možna je širitev vinogradniških površin in zasaditev večjih sadovnjakov na primernih legah, še posebej na območjih, ki se zaraščajo z gozdom;
– vinogradništvo in sadjarstvo sta v tej ureditveni enoti prevladujoči kmetijski panogi, zato se ji morajo druge kmetijske panoge podrediti. Dovoljena je uvedba tržno zanimivih vrst (npr. jagodičevje), pri čemer pa je treba zagotoviti členjenost pridelovalnih površin v skladu s sedanjim vzorcem izmenjave kultur;
– sekanje živih mej in osamelih dreves je dovoljeno le v obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke pestrosti;
– zasaditve protivetrnih zaščit in živih mej iz iglavcev ni dovoljeno, ravno tako ne zasaditev neavtohtonega drevja in grmovja;
– večje spremembe reliefa, ki bi spremenile krajinsko sliko območja, niso dovoljene;
– izboljšave kmetijskih zemljišč so dovoljene le v okviru, ki bo zagotovil le manjše spremembe reliefa in površinskega pokrova. Izgradnja zidanih opornih zidov za utrjevanje obdelovalnih teras ni dovoljeno. Dopustna je le izvedba tradicionalnih kamnitih opornih zidov s kamni vsajenimi direktno v zemljino;
– izboljšave kmetijskih zemljišč, ki bi zahtevale, ali povzročile uničenje in poškodbe izjemnih mikroreliefnih oblik – kraških pojavov, kot so suhe struge, bruhalniki, izviri, požiralniki, vrtače in podobno, niso dovoljene;
– zaščita kmetijskih površin pred divjadjo je dovoljena s postavitvijo ograj električnega pastirja, ki ne sme prekiniti ustaljenih migracijskih poti prostoživečih divjih živali;
– za gnojenje se uporablja hlevski gnoj. Gnojenje z gnojevko in mineralnimi gnojili je dovoljeno le v skladu s predpisi. Uporaba pesticidov in drugih škropiv je ravno tako možna samo ob upoštevanju predpisov;
– dovoljena je izgradnja vodnih zbiralnikov na neizpostavljenih legah.
25. člen
Pogoji za oblikovanje zidanic in zunanjo ureditev okrog zidanic
– zidanica z bivalno funkcijo ima lahko poleg prostora za spravilo vina in vinogradniške opreme (v nadaljevanju: klet) tudi bivalni del v velikosti apartmaja za eno družino (4+1 oseb), kar obsega eno spalnico, bivalni prostor s kuhinjskim nizom in jedilnico ter wc + tuš;
– zidanice imajo lahko klet v celoti vkopano, delno vkopano ali povsem vidno. Kolikor je klet v celoti vkopana, ima lahko zidanica največ klet, pritličje (bivalni del) in podstrešje brez kolenčnega zidu. Če je klet zasuta samo delno (ena od daljših stranic kleti mora biti popolnoma zasuta), višina vidnega dela zidu zidanice ne sme v nobeni točki presegati 4 m od nivoja terena do kapne lege. V primeru, da želi investitor zgraditi visok kolenčni zid v mansardi, mora biti toliko kletnega dela vkopanega, da je skupna višina nad terenom vidnega dela zidu zopet največ 4 m do kapne lege. Kletni del, ki je skrit pod zemljo, je lahko poljubno velik. Kletni del je lahko tudi povsem ločen od bivalnega. V tem primeru mora biti v celoti vkopan v teren. Viden je lahko le del okoli vhoda v klet (do 3 m širine in 3 m višine; ±10%); dolžina posameznega volumna vidnega dela zidanice sme biti največ 7 m, širina pa 5 m (±10%);
– strehe morajo imeti naklon 45° in opečno kritino v naravni oranžno-opečni barvi ali drugo kritino v enaki barvi (kritina, ki ni opečna, mora biti narejena tako, da se barva ne more sprati). Najbolj se priporočajo bobrovci, ostali strešniki pa naj bodo manjših dimenzij in čim bolj gladki. Izvedba čopov ni dovoljena. Lahko se uporabi leseno kritino nad lesenimi »hrami« ali slamnato. Sleme strehe mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se daljše sleme orientira vzporedno s plastnicami. Kolikor se daljša stranica orientira pravokotno na plastnice tako, da čelo objekta gleda v dolino, ne sme biti stranica, ki gleda v dolino širša od 3 m;
– strešni napušč nad polnim trikotnim čelom ne sme biti večji od 40 cm;
– balkonov ni dovoljeno graditi;
– kolikor je zid kamnit ali obložen s kamnom, naj bo to domač, grobo obdelan kamen, zložen v tradicionalnem vzorcu (daljše stranice posameznih kosov kamna naj bodo položene vodoravno; tako imenovani kiklopski zid je prepovedan);
– barve zunanjih, ometanih zidov morajo biti nevsiljive. Bleščeče ali intenzivne barve se lahko uporabljajo samo v obliki detajla kot poudarek. Fasadna obloga je lahko delno tudi lesena. Vidni del zidanice je lahko v celoti narejen iz lesa, kar pa mora biti izvedeno na način, ki je značilen za starejše lesene objekte mirnopeškega območja;
– vsi vidni leseni deli na fasadi zidanice morajo biti enake barve;
– vrat (navadno steklenih, balkonskih) tik ob katerih stoji okno s parapetom ni dovoljeno izvajati. Na kolenčni zid mansarde ni dovoljeno vgrajevati oken. Za osvetljevanje mansard naj se odprtine zgradijo na trikotnih čelih; okna na strehi so lahko samo majhna, ležeča. Refleksnih stekel na zidanicah ni dovoljeno uporabljati;
– vse ograje na zidanicah morajo biti diskretne (priporočajo se lesene);
– pri prenovi obstoječih zidanic in obnovi njihove zunanje ureditve se morajo upoštevati pogoji, ki veljajo za gradnjo novih zidanic (npr. za zamenjavo strešne kritine naj se uporabi predpisana kritina, fasada prepleska v predpisanih barvah ipd.);
– pred zidanico je možno urediti prostor za posedanje in obedovanje, ki je lahko obdan z brajdo, ali nadkrit s pergolo po kateri raste trta. Kolikor je potrebna zaščita pred dežjem, naj bo prostor nadkrit z leseno nadstrešnico, ki naj ima enako kritino kot zidanica;
– razen vinograda in sadnega drevja je možno ob zidanici urediti še manjši zelenjavni vrt, zasaditi nekaj trdicionalnih vrst rož, sicer pa naj bo okrog zidanice trava. Kot okrasne rastline se lahko uporabijo vrtnice plezalke, bršljan in podobne plezalke. Neavtohtonih drevesnih in grmovnih vrst ni dovoljeno saditi;
– pohodne površine okrog zidanic naj bodo utrjene s kamni položenimi na zemljo ali ilovico. Kjer so tla kamnita, utrjevanje ni potrebno. Zunanje stopnice na kamnitih tleh naj se uklešejo v skalo in po potrebi dopolnijo s posameznimi kamni. Kolikor je potrebno stopnišče utrditi z betonom, naj bo ta uporabljen kot nosilna konstrukcija, stopnice pa naj bodo iz celih kosov kamna. Tlakovanja z modernimi, netradicionalnimi oblikami (asfalt, betonski in podobni tlakovci, ipd.) ni dovoljeno,
– morebitni oporni zidovi se izvedejo v kamnu, položenem na tradicionalen način (daljše stranice ležijo vodoravno; tako imenovani kiklopski zidovi niso dovoljeni). Od parcelne meje morajo biti odmaknjeni min. 1,5 m, če so visoki do 1m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednje parcele je lahko odmik opornega zidu, visokega do 1m tudi manjši, vendar ne manj kot 0,5 m. V primeru višjega opornega zidu, mora biti odmik 1,5 m ne glede na soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Oporne zidove se sme uporabiti le v primeru, da zavarovanje brežine ni možno na drugačen način;
– za turistične zidanice veljajo enaki pogoji kot za običajne zidanice. Razen tega morajo imeti pitno vodo zagotovljeno iz javnega vodovoda;
– turistična zidanica z nočitvenimi kapacitetami mora izpolnjevati vse pogoje, ki so predpisani za zidanico z bivalnim delom za eno družino (4+1 oseb). Turistična zidanica kot vinotoč naj ima v bivalnem delu zidanice urejen večji jedilni prostor in boljšo kuhinjo. Taka zidanica mora imeti ločene sanitarije za moške in ženske.
C) MERILA IN POGOJI ZA VAROVANA OBMOČJA
1. Nepremična kulturna dediščina s splošnimi varstvenimi usmeritvami
26. člen
Varstveni režim za arheološko dediščino
Na arheoloških najdiščih je prepovedano:
– odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v teren,
– graditi vse vrste stavb,
– izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav,
– postavljati in polagati energetske in druge vode na ožjem območju varovanja,
– izvajati takšno rabo tal, ki najdišču škoduje (npr. globoko oranje itd.),
– nepooblaščenim osebam posegati v najdišče in raziskovati s kovinoiskalci,
– gospodarsko izkoriščanje rudnin oziroma kamnin,
– postavljati reklamne in druge table oziroma napise na ožjem območju varovanja.
Izjemoma je po predhodni pridobitvi strokovnih podlag in ob soglasju pristojne kulturnovarsvene službe možno:
– na robnih delih najdišča locirati infrastrukturne objekte in vode, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav z neagresivnimi metodami, ki gredo v breme investitorja,
– predvideti poseganje v zemljišča znotraj urbanih območij, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav, ki lahko pomenijo tudi spremembo projekta,
– urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti,
– posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije.
Pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov (ceste, vkopani vodi) ter pri ostalih večjih posegih v prostor (nove obrtne cone itd.) je potrebno zagotoviti arheološke raziskave po metodologiji SAAS po celotni trasi ali območju predvidenega posega in ne le na območju evidentirane dediščine.
27. člen
Varstveni režim za stavbno dediščino
Prepovedano je:
– objekt poškodovati ali podreti,
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo,
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo,
– spreminjati funkcionalno zasnovo in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru,
– spreminjati oblikovanost zunanjščine – arhitekturna členitev, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle itd.,
– na fasade nameščati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objekta,
– spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb,
– spreminjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na javni prostor,
– spreminjati ožjo okolico (pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin.
Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.
Izjemoma je ob soglasju pristojne kulturnovarsvene službe možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele stavb oziroma stavbne opreme v kvalitetnejše oziroma avtentičnejše stanje,
– izvajati znanstveno raziskovalna dela,
– spremeniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije, in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta,
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta,
– na fasade nameščati neupadljive izveske in napise,
– odpirati strehe (strešna okna, frčade) na tisti strani objekta, ki ni v vidnem stiku z javnim prostorom (ne velja za sakralno stavbno dediščino),
– posegati v okolico objekta zaradi boljše predstavitve objekta.
Stavbno dediščino zaradi boljše preglednosti delimo na:
– profano (npr. stanovanjske hiše, gradovi, gospodarski objekti itd.),
– sakralno (npr. cerkve, kapele itd.),
– sakralno profano (npr. samostani, župnišča itd.).
28. člen
Varstveni režim za memorialno dediščino
Prepovedano je:
– objekt dediščine poškodovati ali odstraniti,
– spreminjati avtentičnost lokacije,
– spreminjati materialno substanco in fizično pojavnost objekta,
– spreminjati območje in okolico (vedute).
Izjemoma je ob soglasju pristojne kulturnovarstvene službe možno:
– objekt dediščine obnoviti ali dopolniti,
– zaradi boljše predstavitve objekta posegati v njegovo okolico (odstranitev vegetacije).
29. člen
Varstveni režim za naselbinsko dediščino
Prepovedano je:
– spreminjati zgodovinski značaj naselja,
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, oblike strešin, kritina),
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija),
– spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom,
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke ali kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja,
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute).
30. člen
Varstveni režim za dediščinske kulturne krajine
Pri dediščinski kulturni krajini se varuje:
– krajinska zgradba (naravne kot kulturne prvine),
– ekološki procesi sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
– tipologija krajinskih prvin,
– način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.
31. člen
Pregled enot nepremične kulturne dediščine razvrščeno po EŠD
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
EŠD/ Ime enote Vrsta Tip Obseg Status Leto Karte
predlog ded. enote enote razglas.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
93/98 Poljane pri Mirni Peči – Kapelica 1 3 3 KD Novo mesto 4
293/99 Jablan – Hiša Jablan 12 1 2 3 KD Novo mesto 24
294/99 Jablan – Hiša Jablan 10 1 2 3 KD Novo mesto 24
310/99 Jablan – Avbarjev toplar 1 2 3 KD Novo mesto 24
311/99 Goriška vas – Gospodarsko poslopje pri hiši
Goriška vas 7 1 2 3 KD Novo mesto 24
312/99 Goriška vas – Domačija Goriška vas 13 1 2 2 KD Novo mesto 24
314/99 Goriška vas – Leseno znamenje pri hiši Goriška vas 2 1 5 3 KD Novo mesto 24
315/99 Jordankal – Hiša Jordankal 5 1 2 3 KD Novo mesto 12
316/99 Jordankal – Toplar pri hiši Jordankal 2 1 2 3 KD Novo mesto 12
317/99 Jablan – Hiša Jablan 18 1 2 3 KD Novo mesto 24
318/99 Jablan – Kozolec pri hiši Jablan 38 1 2 3 KD Novo mesto 24
319/99 Goriška vas – Kozolec na domačiji Goriška vas 2 1 2 3 KD Novo mesto 24
321/99 Dolenji Globodol – Domačija Dolenji Globodol 8 1 2 2 KD Novo mesto 22
322/99 Dolenja vas pri Mirni Peči – Domačija Dolenja vas 9 1 2 2 KD Novo mesto 14
323/99 Dolenji Globodol – Domačija Dolenji Globodol 10 1 2 2 KD Novo mesto 22
324/99 Dolenji Globodol – Kašča pri hiši Dolenji Globodol 11 1 2 3 KD Novo mesto 22
325/99 Dolenji Globodol – Hiša in kašča na domačiji Dolenji
Globodol 14 1 2 2 KD Novo mesto 22
326/99 Golobinjek – Ruglev vodnjak 1 2 3 KD Novo mesto 23
329/99 Golobinjek – Torijeva zidanica 1 2 3 KD Novo mesto 23
330/99 Golobinjek – Somrakova zidanica 1 2 3 KD Novo mesto 23
331/99 Golobinjek – Povšetova zidanica 1 2 3 KD Novo mesto 23
332/99 Golobinjek – Slugov hram 1 2 3 KD Novo mesto 23
333/99 Golobinjek – Rozmanov hram 1 2 3 KD Novo mesto 23
334/99 Golobinjek – Jarčev hram 1 2 3 KD Novo mesto 23
335/99 Gorenji Globodol – Domačija Gorenji Globodol 29 1 2 2 KD Novo mesto 22
336/99 Gorenji Globodol – Toplar na domačiji Gorenji
Globodol 8 1 2 3 KD Novo mesto 22
337/99 Gorenji Globodol – Kozolec na domačiji Gorenji
Globodol 10 1 2 3 KD Novo mesto 22
338/99 Srednji Globodol – kašča pri hiši Srednji Globodol 13 1 2 3 KD Novo mesto 22
339/99 Veliki Kal – Kašča pri hiši Veliki Kal 15 1 2 3 KD Novo mesto 15
340/99 Veliki Kal – Slugova kapelica 1 3 3 KD Novo mesto 15
341/99 Vrhovo pri Mirni Peči – Somrakov kozolec 1 2 3 KD Novo mesto 24
342/99 Vrhovo pri Mirni Peči – Domačija Vrhovo 8 1 2 2 KD Novo mesto 24
343/99 Hrastje pri Mirni Peči – Domačija Hrastje 7 1 2 2 KD Novo mesto 14
344/99 Dolenja vas pri Mirni Peči – Hiša Dolenja vas 1 1 2 3 KD Novo mesto 14
345/99 Vrhpeč – Greznikov mlin 1 2 3 KD Novo mesto 13
346/99 Vrhpeč – Venckov mlin 1 2 2 KD Novo mesto 13
347/99 Hrastje pri Mirni Peči – Toplar na domačiji Hrastje 3 1 2 3 KD Novo mesto 14
355/99 Globočdol – Zidanica Globočdol 13 1 2 3 KD Novo mesto 15
16/02 Hmeljčič – kulturna krajina 1 11 1 KD Novo mesto 15
356/99 Hmeljčič – Domačija Hmeljčič 9 1 2 2 KD Novo mesto 15
357/99 Poljane pri Mirni Peči – Sušilnica na domačiji Poljane 14 1 2 3 KD Novo mesto 4
358/99 Hmeljčič – Sušilnica na domačiji Hmeljčič 16 1 2 3 KD Novo mesto 15
359/99 Mali Vrh pri Mirni Peči – Toplar pri hiši Mali Vrh 1 1 2 3 KD Novo mesto 24
361/99 Malenska vas – Hiša Malenska vas 9 1 2 3 KD Novo mesto 24
362/99 Malenska vas – Hiša in kašča na domačiji Malenska vas 2 1 2 2 KD Novo mesto 24
363/99 Biška vas – Perišce ob Temenici 1 13 3 KD Novo mesto 13
364/99 Mirna Peč – Novljanova domačija 1 2 2 KD Novo mesto 14
365/99 Šentjurij na Dolenjskem . Kapelica sv. Jožefa 1 3 3 KD Novo mesto 14
366/99 Šentjurij na Dolenjskem – Kapelica Matere božje 1 3 3 KD Novo mesto 14
367/99 Hmeljčič – Kapelica sv. Antona puščavnika 1 3 3 KD Novo mesto 15
368/99 Mali Vrh pri Mirni Peči – Kulturna krajina 3 11 1 KD Novo mesto 24
19 Biška vas – Ambient Biška vas 18, 19, 20 1 2 2 KD 1992 Novo mesto 13
2042 Šentjurij na Dolenjskem – Cerkev sv. Jurija 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 14
2043 Dolenji Globodol – Cerkev sv. Marije Magdalene 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 22
2044 Golobinjek – Cerkev sv. Uršule 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 23
2046 Hmeljčič – Cerkev Device Marije vnebovzete 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 15
2048 Mali Vrh pri Mirni Peči – Cerkev sv. Matevža 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 24
2049 Dolenji Podboršt – Cerkev sv. Pavla 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 23
2603 Vrhpeč – Cerkev sv. Ane 1 3 3 KD Novo mesto 13
4196 Dolenji Globodol – Grob ustreljenim aktivistom 1 5 3 KD 1992 Novo mesto 22
8617 Hmeljčič – Gradišče Karlin 1 1 1 KD 1992 Novo mesto 15
8621 Srednji Globodol – Antično grobišče 1 1 1 KD 1992 Novo mesto 22
8622 Srednji Globodol – Arheološko najdišče Mali vrh 1 1 1 KD 1992 Novo mesto 22
8626 Vrhpeč – Arheološko najdišče Sv. Ana 1 1 1 KD 1992 Novo mesto 3,
13
8629 Dolenji Globodol – Vas 1 7 1 KD 1992 Novo mesto 22
8631 Gorenji Globodol – Vas 1 7 1 PKD 1992 Novo mesto 22
8635 Srednji Globodol – Vas 1 7 1 KD 1992 Novo mesto 22
8644 Gorenji Globodol – Antični nagrobnik 1 1 3 KD 1992 Novo mesto 22
8646 Hmeljčič – Utrdba Knežija 1 1 1 KD 1992 Novo mesto 15
8672 Biška vas – Žingerjeva kapelica 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 13
8688 Vrhpeč – Kapela v ambientu cerkve sv. Ane 1 3 3 KD 1992 Novo mesto 13
8727 Orkljevec – Spominska plošča Jožetu Šaliju 1 5 4 KD 1992 Novo mesto 15
9329 Globodolsko polje – Kulturna krajina 3 11 1 PKD Novo mesto 12,
22, 32
10172 Hrastje pri Mirni Peči – Domačija Hrastje 13 1 2 2 KD Novo mesto 14
10174 Poljane pri Mirni Peči – Kapelica 1 3 3 KD Novo mesto 4
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
32. člen
Pomembnejše območje kulturne dediščine
---------------------------------------------------------------------------------
Št. Ime Karte
---------------------------------------------------------------------------------
POKD 10 Globodolsko polje Novo mesto 12, 13, 22, 23, 32, 33
---------------------------------------------------------------------------------
33. člen
Razlaga oznak po stolpcih
Evidenčna številka dediščine (EŠD) – povzeta po zbirnem registru dediščine (ZRD); kjer ta še ni določena je vpisana št. predloga za vpis v ZRD.
Ime enote – povzeto po ZRD.
Šifra vrste dediščine – povzeta po ZRD in določa osnovno delitev dediščine:
(1) nepremična KD
(3) integralna dediščina
Šifra tipa enote – povzeta po ZRD in določa osnovno tipološko razdelitev KD:
(1) arheološka dediščina
(2) profana stavbna dediščina
(3) sakralna stavna dediščina
(4) sakralno profana stavna dediščina
(5) memorialna dediščina
(6) vrtnoarhitekturna dediščina
(7) naselbinka dediščina
(11) kulturna krajina
(12) zgodovinska krajina
(13) ostalo
Šifra obsega enote – povzeta po ZRD in določa fizično pojavnost enote:
(1) območje
(2) skupina objektov
(3) objekt
Planski status enote – opredeljuje vrednostno stopnjo KD:
PKD enota je v seznamu pomembnejše kulturne dediščine
KD* enota ima lastnosti kulturenga spomenika
KD enota ima lastnosti kulturne dediščine
Pravni status enote – pri razglašenih kulturnih spomenikih je vpisano leto razglasitve, pri ostali KD je okence prazno.
Lega na karti TTN 5 – oznaka listov Temeljnega topografskega načrta v merilu 1: 5000 na katerih se nahaja enota.
34. člen
Merila in pogoji za poseganje v Globodol
Kraško polje Globodol skupaj z gričevnim obrobjem, ki ga porašča gozd, ustvarja izjemno krajinsko prizorišče, zato je potrebno zagotoviti njegovo varstvo kot zaključene krajinske celote s pomočjo naslednjih usmeritev:
– ohranjanje mikroreliefnih značilnosti kraškega polja (valovito polje, kraški pojavi – suhe struge, bruhalniki in požiralniki),
– ohranjanje sedanjih prostorskih razmerij (pozidan – nepozidan prostor, razmestitev volumnov v prostoru, strukturna členjenost polja),
– vzdrževanje gozdnega roba na obrobju polja,
– ohranjanje in vzdrževanje gozdnih pobočij, ki obkrožajo polje,
– gozdne premene in goloseki ter monokulturni nasadi na gozdnih pobočjih, ki obkrožajo globodolsko polje, niso dovoljeni,
– preprečevanje spremembe namembnosti zemljišč iz gozdnih v kmetijska ali celo stavbna na zahodnem delu Golobinjeka,
– ohranjanje sedanjega obsega obdelovalnih površin,
– ohranjanje sedanje pestrosti posevkov; v primeru večjih parcel (3 ha in več) se priporoča kolobarjenje,
– izboljšave kmetijskih zemljišč so dovoljene le v obsegu, ki še zagotavlja ohranitev krajinskega vzorca posameznih območij (prepovedane so večje spremembe reliefa in ustvarjanje večjih sklenjenih pridelovalnih površin z monokulturami),
– zasaditev iglavcev na območjih naselij in na kmetijskih površinah niso dovoljene; možna je le uporaba domačih iglavcev (thuja – posamično, kot poudarek, brin, tisa),
– za gnojenje se uporablja hlevski gnoj. Gnojenje z gnojevko in mineralnimi gnojili je dovoljeno le v skladu s predpisi. Uporaba pesticidov in drugih škropiv je ravno tako možna samo ob upoštevanju predpisov,
– ohranjajo se sedanji robovi naselij Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol ter Celevec,
– v naseljih so možne dopolnilne gradnje, prenove, revitalizacije in rekonstrukcije obstoječih objektov,
– uvajanje novih sadovnjakov je dovoljeno na robovih naselij, vendar površine ne smejo biti večje od 0,5 ha,
– pri urejanju sadovnjakov in ohišnic naj se sadijo visokorasla sadna drevesa; nasadi z žično oporo niso dovoljeni,
– izbor sort sadnega drevja naj zajema stare, odporne in za to območje značilne sorte,
– postavitev rastlinjakov ni dovoljena,
– postavitev in prenova gospodarskih objektov ter njihovi proporci, oblikovanje in izbor materialov morajo slediti morfologiji naselij in tovrstnih objektov v tem območju.
35. člen
Merila in pogoji za poseganje v kulturno krajino pri Malem Vrhu
Glede na to, da je posebne vrednosti te krajine ustvarila tradicionalna kmetijska raba, je potrebno ohranjati dosedanji način obdelovanja kmetijskih zemljišč in omejevati poselitev na obrobju tega območja. Predvsem je treba:
– ohranjati sedanja prostorska razmerja, ki jih ustvarjajo strnjena naselja v kulturni krajini in strukturna členjenost obdelovalnih površin,
– vse novogradnje omejiti na notranjost obstoječih naselij (Šranga, cesta, Jablan, Mali Vrh) in na dopolnjevanje njihovih nejasno izraženih robov,
– zagotoviti prenovo obstoječih stanovanjskih hiš, gospodarskih in pomožnih objektov, ki so v slabem gradbeno-tehničnem stanju, v skladu z značilnostmi tradicionalne arhitekture,
– obstoječe kmetijske površine ohranjati v sedanjem obsegu,
– preprečevati uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve (ukrepe) in bi s tem povzročile spremembo kraiinskega vzorca,
– preprečiti spremembe reliefa, ki bi spremenile krajinsko sliko območja,
– ohranjati sedanji obseg obdelovalnih površin,
– ohranjanje sedanje pestrosti posevkov,
– zasaditev iglavcev na območjih naselij in na kmetijskih površinah niso dovoljene; možna je le uporaba domačih iglavcev (thuja – posamično, kot poudarek, brin, tisa,);
– za gnojenje se uporablja hlevski gnoj. Gnojenje z gnojevko in mineralnimi gnojili je dovoljeno le v skladu s predpisi. Uporaba pesticidov je ravno tako možna samo ob upoštevanju predpisov,
– uvajanje novih sadovnjakov je dovoljeno na manj izpostavljenih mestih – na pobočju med naseljem Mali Vrh in Temenico se lahko sadno drevje zasadi le kot poudarek meje med naseljem in njivskimi površinami,
– pri urejanju sadovnjakov se priporoča ekološka vzgoja sadja in leseni oporni stebri, glede izbora sort sadnega drevja pa stare, odporne in za to območje značilne sorte,
– postavitev rastlinjakov ni dovoljena.
36. člen
Merila in pogoji za poseganje v obvodno krajino ob Temenici
Reka Temenica na območju Občine Mirna Peč izvira in ponika. Med izvirom Zijalo in požiralniki pod Vrhovim teče po ravnini, kjer je v svoje naplavine urezala zvijugano strugo, obraščeno z bogato obrečno vegetacijo. Obvodni svet Temenice ustvarjata naravna zgradba in kmetijska raba prostora, ki je prilagojena naravnim razmeram (travniki na vlažnejših tleh, njive na odcednih legah, naselja na obrobju doline). Ohranjanje teh izjemnih obvodnih prizorišč bo mogoče ob uresničevanju varstvenega režima za hidrološko naravno dediščino in usmeritev:
– ohranjati je treba sedanjo rabo in prostorska razmerja v dolini Temenice (volumni, strukturna členjenost površja),
– v čim večji meri naj se ohranja naravna zarast (obrežna zarast ob vodotokih, vlažnih travnikih),
– ohranjati je treba izjemne kraške pojave, povezane z delovanjem voda (bruhalniki, ponori, suhe struge, izviri),
– ob izvedbi vodnogospodarskih ukrepov, s katerimi se preprečuje škodljivo delovanje voda, je treba upoštevati načela sonaravnega urejanja in s tem ohranjati sedanje morfološke, hidrološke in ekološke značilnosti obvodnega sveta Temenice,
– močvirna zemljišča bi bilo smotrno prepustiti naravni sukcesiji ali pa vzdrževati vlažne travnike,
– preprečevati širitev naselij in poseganje z drugimi gradbenimi deli v obvodni svet Temenice,
– ob novogradnjah in prenovi infrastrukturnega omrežja zračne vode speljati kabelsko,
– pri kakršnihkoli posegih v obvodni svet Temenice preprečiti spremembo morfoloških značilnosti vodotoka in onesnaženje vode,
– premostitve Temenice naj bodo oblikovno usklajene (dimenzije premostitev, ograje, materiali),
– v bližini Mirne Peči je dovoljeno urediti dostope do vode in eventualno tudi piknik prostore, vendar je treba poiskati lokacije, kjer za njihovo ureditev ne bodo potrebni večji posegi v prostor,
– turistične ureditve ob Zijalu omejiti na sedanji obseg,
– možna je sprememba namembnosti na območju obeh mlinov pod izvirom Temenice v Zijalu (stanovanjski objekti, gostinski objekti, prenočišča, ipd.) s tem, da je treba ohraniti sedanjo strukturo pozidave (razmestitev objektov, gabariti in druge arhitekturne značilnosti),
– rekonstruirati mlin pri Dolenjem Podborštu (arhitektura, tehnološki del mlina, vodnogospodarska ureditev Temenice), čeprav bi bila sprejemljiva tudi sprememba oziroma dopolnitev namembnosti (npr. turističen objekt z gostinsko ponudbo in možnostjo ogleda mlina),
– izvesti ustreznejšo zunanjo ureditev ob čistini napravi pri Mirni Peči z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst drevja in grmovnic.
2. Naravne vrednote s splošnimi varstvenimi
usmeritvami
37. člen
Splošno
Cilji normativnega varstva pomembnejših objektov naravnih vrednot so:
– zagotoviti ohranjanje in varovanje objektov naravnih vrednot,
– aktivno izvajati varstvo posameznih naravnih vrednot,
– vzpodbujati razvoj dejavnosti in način gospodarjenja, ki ne bo ogrožal naravnih vrednot območja.
38. člen
Evidenca naravnih vrednot
Vsi v tabeli našteti objekti imajo status naravne vrednote, kar pomeni, da se morajo vsi posegi na navedenih objektih izvajati v skladu s strokovnim mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, oziroma varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Št. Ime Kratek opis ZAV ORI PLAN
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DREVESNE NARAVNE VREDNOTE
17 Lipa na Hmeljčiču Lipa ob cerkvi da – –
1191 Tise pri Mirni Peči Skupinska primes tis v gozdu – – –
1346 Globočdol–lipa Lipa na dvorišču v središču vasi – – –
1347 Globočdol–oreh Velik oreh na kmetijskih površinah v bližini vasi – – –
1349 Šentjurij na Dolenjskem–češnja Debela češnja na zaraščajočih kmetijskih površinah – – –
1360 Viher pri Mirni Peči–hrast1 Drevo izjemnih dimenzij na kmetijskih površinah – – –
1361 Viher pri Mirni Peči–hrast2 Drevo izjemnih dimenzij na kmetijskih površinah – –
1376 Hrastje pri Mirni Peči–lipa Lipa izrednih dimenzij na kmetiji
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
GEOMORFOLOŠKE PODZEMELJSKE NARAVNE VREDNOTE
14 Velika Strašica Brezno z veliko dvorano in slikovitim vhodom da – da
172 Mala Vratnica Brezno z sistemom rovov – – –
738 Prparjeva jama Jama z vhodnim breznom – – da
739 Slugova jama Požiralnik Globodolskega polja s sistemom rovov – – da
740 Krhnetova polšna Manjše stopničasto brezno – – –
743 Brezno v Dulah Brezno s talno vodo, delno umetnega izvora – – –
744 Kevderc pri Globodolu Manjše brezno – – –
826 Medvedova jama Manjša kraška jama s prostim vhodom – – –
831 Zgončarica Brezno z jamo – – –
832 J. Jezero pod Zijalom Izvirna jama Temenice s stopnjastim breznom – – –
833 Fantovska luknja Manjša jama – – –
834 Ajdovska hiša na Plešivici Manjša jama – – –
1375 Ajdovska jama v Zijalu Manjša jama pod skalnim spodmolom – – –
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
GEOMORFOLOŠKE POVRŠINSKE NARAVNE VREDNOTE
13 Globodolsko Polje Kraško polje da – da
44 Zijalo Zatrepna dolina z izvirom Temenice – 848 da
828 Malikovec pri Prečni Površinsko viden prelom s fosilnim ponorom – – –
830 Klopušna Manjša udornica – – –
1129 Malisenca Manjša udornica – – da
1356 Mišjek–skale Jasno izražen primer osamelega krasa – – –
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
HIDROLOŠKE NARAVNE VREDNOTE
45 Reka Temenica Ponori in izviri Temenice v Mirnopeški dolini – 3699 da
1187 Potok Igmanca Manjša kraška ponikalnica – – –
1348 Globočdol–izvir Delno naravno ohranjen izvir – – –
1350 Šentjurij na Dolenjskem–izvir Delno zajet manjši izvir – – –
1354 Izvir pri magistralki Izvir z manjšim vodotokom, pritok Igmance – – –
1358 Hmeljčič–izvir Izviri s krajšim vodotokom – – –
1359 Viher pri Mirni Peči–Mlaka Manjše vodno telo sredi kmetijskih površin – – –
1368 Malenska vas – izvir Manjši izvir pritok Temenice – – –
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zavarovani objekti
Objekti, označeni v stolpcu ZAV kot zavarovani so zavarovani z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92).
Obvezno republiško izhodišče:
Objekti, ki imajo v stolpcu ORI – OBVEZNO REPUBLIŠKO IZHODIŠČE številčno oznako so obravnavani v Obveznem republiškem izhodišču (Uradni list RS. št. 11/99). Številka je povzeta iz seznama evidenčnih številk, pod katerimi je objekt voden v »Seznamu inventarnih lokalitet in naravnih indikatorjev« v »Spremembah in dopolnitvah prostorski sestavin dolgoročnega republiškega plana za področje varstva naravne dediščine (junij 1997)«.
Planski status:
Objekti, označeni v stolpcu PLAN so že sprejeti v dolgoročnem in družbenem planu Občine Novo mesto in dolgoročnem in družbenem planu Občine Mirna Peč.
39. člen
Splošno o varstvenem režimu za naravne vrednote
– naravne vrednote kot jih definira zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 119/02) (v nadaljevanju: – ZON) v 4. členu, so redki, dragoceni, znameniti in ostali varovanja vredni pojavi, sestavine oziroma deli žive ali nežive narave. Zaradi možnosti prizadetja biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovanega območja, je potrebno pred posegi pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma soglasje v skladu s 105. členom ZON;
– v prostoru naj se ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo krajinska pestrost (prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih krajinskih prvin) in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ZON, 35. člen);
– pestrost krajinske zgradbe je osnova za biotsko raznovrstnost saj vsaka zase in povezane v kompleksno celoto sestavljajo celovito strukturo. Varovanje krajinskih značilnosti in naravnih danosti, je tako v tesni povezavi z ohranitvijo ekološkega ravnovesja v prostoru, zato se posegi v prostor načrtujejo in izvajajo tako, da se prednostno ohranjajo prepoznane značilnosti krajine in krajinska pestrost. V negozdni krajini naj se ohranja pestra krajinska zgradba z obmejki, podpornimi zidovi, posameznim drevjem in grmovnicami. Na območju strnjene poselitve pa naj se ohranjajo zelene površine in skupine dreves;
– za zavarovane objekte, za objekte obravnavane v planu in za objekte z obveznim republiškim izhodiščem veljajo varstveni režimi predpisani v ustreznih aktih. Upoštevajo naj se tudi splošne varstvene in razvojne smernice za posamezne zvrsti naravnih vrednot;
– v kartografski prilogi so vrisana varovana področja posameznih naravnih vrednot.
40. člen
Varstveni režim za drevesne naravne vrednote
Stanje
Drevesne naravne vrednote predstavljajo drevesa, ki v prostoru izstopajo zaradi dimenzij, kulturnozgodovinskih, estetskih oziroma bioloških izjemnosti ali pa predstavljajo pomembno vizualno in prostorsko obeležje za naselja in objekte. V mirnopeški občini se nahaja tudi rastišče tise, ki je kot rastlinska vrsta obravnavana v odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS, št. 15/76). Namembnost objekta je znanstveno raziskovalna.Namembnost objektov je dediščinsko varstvena in znanstveno-raziskovalna.
Razvojne usmeritve
– drevesa, ki predstavljajo naravno vrednoto, je potrebno načrtno ohranjati in upoštevajoč zakonitosti preraščanja preko debelinskih stopenj gojiti v vseh razvojnih fazah;
– če se drevesu kljub temu začnejo sušiti veje ali deli krošenj in to prestavlja nevarnost za okolico, naj se poskrbi za strokovne ukrepe, ki bodo zmanjšali nevarnost;
– če drevo ne predstavlja nevarnosti za okolico, naj se ga prepusti naravnemu razkroju;
– drevesa izjemnih dimenzij, je smiselno predstaviti z razlagalnimi tablami.
Varstvene usmeritve
– če drevo raste v sestoju naj se okoliški sestoj čim manj spreminja, da ne bi prišlo do spremembe sestojne klime ali do povečanja osončitve debla, kar bi lahko povzročilo poškodbe debla oziroma padec vitalnosti drevesa;
– ob posegih na drevesih ali v njihovi neposredni okolici, je potrebno preprečiti morebitne poškodbe dreves, ki lahko nastanejo pri obrezovanju, žaganju ali drugih posegih na posameznih drevesih oziroma v njihovi bližnji okolici, ki bi lahko negativno vplivale na vitalnost dreves;
– posegom na neposrednem rastišču (krog s premerom tlorisa krošnje povečan za 3 metre) se izognemo;
– v primeru izkopov v neposredni bližini rastišča naj se glavne korenine pusti nepoškodovane in se jih takoj po razkritju zaščiti z debelimi plastmi bombaža, ki morajo biti stalno vlažne. Tanjše koreninice naj se odreže z vrtnimi škarjami in zaščiti s cepilno smolo;
– rastišče tise je potrebno ohranjati v obstoječem obsegu in ustvarjati pogoje za njegovo širitev;
– posege v bližini rastišča je potrebno načrtovati tako, da se obravnavana površina ne zmanjša in, da se okoliška vegetacija ne spreminja;
– ob samem posegu pa je potrebno paziti, da ne pride do zasipavanja;
– tisinih mladic ali odraslega drevja naj se ne izkopava, poškoduje, nabira semen ali delov rastlin.
Varstveni režimi
Za zavarovane objekte glej tabelo in za objekte obravnavane v planu veljajo tudi varstveni režimi in usmeritve predpisani v ustreznih aktih (glej: Evidenco naravnih vrednot).
Naravovarstveni pogoj:
Zaradi možnosti prizadetja biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovanega območja, je potrebno pred posegi pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma soglasje v skladu s 105. členom ZON.
41. člen
Varstveni režim za geomorfološke podzemeljske naravne vrednote
Stanje
Severni del občine je zakrasel zato so podzemski kraški pojavi na obravnavnem območju številni, vendar žal slabo raziskani. V zgornji preglednici so le nekateri pomembnejši raziskani objekti. Namembnost podzemskih objektov je znanstveno raziskovalna in biotopska.
Razvojne usmeritve
– kraški objekti imajo zaradi svojih naravoslovnih vsebin izrazito pričevalno, spomeniško in znanstvenoraziskovalno namembnost, zaradi katere morajo ostati v avtentičnem stanju;
– lahko so predmet strokovnega in znanstvenega raziskovanja;
– za jame, ki so predvidene za obiske je potrebno urediti varne dostopne poti in same vhode v jamo;
– jame je smiselno vključiti v naravoslovne učne poti in jih opremiti z razlagalnimi tablami;
– v okolici jam v gozdnem prostoru je potrebno infrastrukturo načrtovati tako, da v bližini (50 m) ne bo vlak ali cest.
Varstvene usmeritve
– preprečevati je treba onesnaževanje jam in njihove neposredne okolice z odpadki in onesnaženo vodo, ki ogrožajo podzemeljsko živalstvo in nasploh podzemni svet;
– preprečevati je treba neustrezno rabo zemljišča nad jamami (sprememba vegetacijskega pokrova, gradnja infrastrukturnih objektov se naj ne bi izvajala nad znanimi jamami, če to ni mogoče, morajo biti zgrajeni tako, da ni možno odtekanje škodljivih snovi v kraško podzemlje);
– preprečevati je potrebno uničevanje, poškodovanje ali odstranjevanje sigastih tvorb in drugega inventarja jame;
– raziskovanje, jamarsko obiskovanje in turistični obiski, morajo biti podrejeni varstvenim ciljem;
– v okolici jam priporočamo gospodarjenje s posamičnim drevjem in poudarjen gozdni red.
Varstveni režimi
Za zavarovane objekte, za objekte obravnavane v planu in za objekte z obveznim republiškim izhodiščem veljajo tudi varstveni režimi in usmeritve predpisani v ustreznih aktih (glej poglavje: Evidenca naravnih vrednot)
Naravovarstveni pogoj
Zaradi možnosti prizadetja biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovanega območja, je potrebno pred posegi pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma soglasje v skladu s 105. členom ZON.
42. člen
Varstveni režim za geomorfološke površinske naravne
vrednote
Stanje
Na obravnavanem območju varujemo več kraških pojavov vendar v tej skupini po pomenu pa izstopata zatrepna dolina Zijalo in kraško polje – Globodolsko kraško polje, katerih izjemnost in privlačnost odstopata od okolice. Znotraj vplivnega območja Globodolskega varstvenega območja se nahaja več manjših, a ne manj pomembnih objektov (na primer osamelec na Globodolskem polju), ki jih ne obravnavamo ločeno, saj so varstveno zajeti znotraj širšega varstvenega območja. Ker so pojavi regionalno redki si zaslužijo posebno pozornost in pazljivo obravnavo. Namembnost površinskih geomorfoloških naravnih vrednot je biotopska, in pričevalna. Namembnost Zijala pa tudi rekreacijska ter izobraževalna.
Razvojne usmeritve
– na območju naravnih vrednot naj se omogoči oglede, obiske in proučevanje brez poseganja v naravne vrednote;
– z okoliškimi površinami naj se gospodari tako, da se ohrani avtentična podoba in razširjenost kulturne krajine, ki predstavlja pomembno identifikacijsko vrednoto v prostoru;
– poleg Zijala bi bilo tudi Globodolsko polje zaradi svoje atraktivnosti primerno urediti za obisk javnosti (npr. napraviti steze in poti za obiskovalce, razgledišča, počivališča, postaviti ograje, table z obvestili in opozorili ipd.);
Varstvene usmeritve
Na ožjem območju naravnih vrednot niso zaželeni posegi, ki bi okrnili biotsko raznovrstnost ali naravno vrednoto:
– gradbena dela (infrastrukturnih naprav: cest, energetski vodi, plinovodi, naftovodi, telefonski vodi), odkopavanje ali zasipavanje terena ipd. na ožjem območju naravne vrednote;
– graditev vseh vrst stavb na ožjem območju naravne vrednote;
– odlaganje odpadkov na ožjem in širšem območju naravne vrednote;
– zakrivanje ali kvarjenje značilnih razgledov na naravno dediščino z novimi stavbami, ograjami, antenami, z žičnimi vodi ipd. na ožjem in širšem območju naravne vrednote;
– športne dejavnosti, ki imajo na naravno dediščino škodljiv vpliv (npr. plezanje po skalnih stenah);
– dovoljeno je posegati v vegetacijo zaradi boljše predstavitve naravne vrednote (npr. čiščenje drevja in grmovja, ki zastira pogled na objekt ipd.);
– povzročanje eksplozij ali vibracij.
Varstveni režimi
Za zavarovane objekte, za objekte z obveznim republiškim in za objekte obravnavane v planu izhodiščem veljajo tudi varstveni režimi in usmeritve predpisani v ustreznih aktih (glej poglavje: Evidenca naravnih vrednot)
Naravovarstveni pogoj
Zaradi možnosti prizadetja biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovanega območja, je potrebno pred posegi pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma soglasje v skladu s 105. členom ZON.
43. člen
Varstveni režim za hidrološke naravne vrednote
Stanje
Na območju občine so hidrološke naravne vrednote številne predvsem v njenem severnem delu, kar je pogojeno predvsem z matično podlago. Kot hidrološka naravna vrednota pa izstopa reka Temenica, ki je naravna vrednota širšega pomena. Manjši izviri so pogosti predvsem v zgornjem toku Temenice in Igmance. Vseh teh izvirov ne obravnavamo ločeno temveč smo jih varstveno opredelili znotraj varstvenih pasov pripadajočih vodotokov.
Namembnost hidroloških naravnih vrednot je spomeniška in biotopska. Reka Temenica pa ima poleg tega tudi rekreacijsko in izobraževalno namembnost.
Razvojne usmeritve
– vodotoki imajo poudarjeno biotopsko namembnost, zato je treba ohranjati obstoječe naravne razmere in takšno gospodarsko rabo, ki bo ohranjala značilnost biotopov;
– izogibati se je treba posegom v vodni in obvodni svet;
– izogibati se kakršnemu koli onesnaževanju naravnih vrednot ter spremembam vodnih režimov;
– ob vodotokih je smiselno urediti pešpoti in učne poti ter jih opremiti z razlagalnimi tablami;
– na Temenici so sprejemljivi tudi različni načini rekreacije, ki ne povzročajo negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev ter ohranjajo obstoječe naravne razmere;
– občasno se izvajajo sanitarni posegi obrežne vegetacije;
– pri ohranjanju naravnega ravnovesja so zelo pomembni tudi manjši izviri, vodni in mokrotni ekosistemi (kaluže in mlake). Treba jih je ohranjati v naravnem stanju ter izvajati takšno gospodarsko ali drugo rabo, ki je v skladu z varstvenimi cilji in ohranja značilnosti biotopa;
– priporočljivo je njihovo vzdrževanje, v primeru njihovega urejanja pa uporaba naravnih materialov.
Varstvene in razvojne usmeritve
Na ožjem območju naravne vrednote niso zaželeni posegi, ki bi lahko razvrednotili ali poškodovali biotsko raznovrstnost in naravno vrednoto (vodni in obvodni svet):
– odlaganje odpadkov;
– onesnaževanje;
– spremembe vodnega režima;
– drevesne sečnje;
– regulacije;
– vse vrste gradenj (npr. ribogojnice, male hidroelektrarne, stanovanjske in počitniške hiše, turistični in industrijski objekti), ki spreminjajo značaj voda in njihovo hidrodinamiko ter s tem porušijo njihovo geomorfološko in hidrološko raznolikost;
– kakršnikoli odvzemi vode ali izkoriščanje vodnih virov, mora jo biti usklajeni z upoštevanjem ekološko sprejemljivega pretoka.
Temenica je zaradi svoje atraktivnosti primerna za reprezentacijo oziroma ureditev sprehajalne poti po možnosti opremljene z pojasnjevalnimi tablami in počivališči.
Varstveni režimi
Za zavarovane objekte, za objekte obravnavane v planu in za objekte z obveznim republiškim izhodiščem veljajo tudi varstveni režimi in usmeritve predpisani v ustreznih aktih (glej poglavje: Evidenca naravnih vrednot)
Naravovarstveni pogoj
Zaradi možnosti prizadetja biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovanega območja, je potrebno pred posegi pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma soglasje v skladu s 105. členom ZON.
3. Ekološko pomembna območja (EPO)
44. člen
Opredelitev ekološko pomembnih območij
Temenica je kot ekološko pomembno območje za prostorski plan RS 2020 predlagana v okviru celotne reke s poplavno ravnico od izvira do izliva v reko Krko, s ponori, podzemski tokom in kraškimi izviri. Prostorsko prekriva naravni vrednoti Temenica in Zijalo.
Reka Temenica je najbolj znana in tipična dolenjska ponikalnica. Večja habitatska pestrost je značilna za srednji in spodnji tok, kjer reka dvakrat ponikne. Izpostavljen habitatski pomen ima podzemsko zaledje Temenice v Luknji, ki je med drugim habitat endemne postranice Niphargus stenopus in bogate populacije človeške ribice Proteus anguinus.
45. člen
Splošne varstvene in razvojne usmeritve
– gradbene posege in zemeljska dela (odstranjevanje zemlje, ruše, kamninske podlage, zasipavanje z izkopnimi materiali) se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti, izvaja le na tistih delih ekološko pomembnih območij, ki niso aktivni vitalni deli življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst (npr. dejanska rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, prezimovališča živali). Pri izvajanju posegov in pri objektu, ki je rezultat gradnje, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da se zmanjša negativne vplive na rastline in živali ter njihove habitate;
– posege in dejavnosti na ekološko pomembnem območju je treba izvajati tako, da se ohranjajo ekološke in krajinske značilnosti območja;
– čas izvajanja posegov ter opravljanja dejavnosti se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzreje mladičev ter prezimovanja;
– linijske objekte se namešča izven EPO ali na njegovo obrobje tako, da so izkoriščene vse tehnične in druge možnosti za zmanjšanje vpliva na naravo;
– rekreacijske, turistične in vojaške dejavnosti se usmerja tako, da je pretežni del območja neobremenjen oziroma obremenjen na najmanjši možni način;
– izvaja se lahko le tiste posege in dejavnosti, ki ne povzročajo velikih obremenitev v okolju, kot so hrup, onesnaževanje voda, zraka in tal, elektromagnetna sevanja, vibracije ipd;
– transport, pretovarjanje, skladiščenje nevarnih snovi se izvaja tako, da so izpolnjeni vsi možni ukrepi, ki preprečujejo izlitje v naravo;
– vodne objekte se gradi tako, da ne prekinjajo vodnega toka porečij. V primeru, da so takšne rešitve neizvedljive, se povezanost toka in prehodnost za vodne organizme zagotovi z dodatno tehnično rešitvijo;
– gensko in drugače biotehnološko spremenjenih organizmov se ne sprušča v naravo (ne opravlja se poljskih poskusov, ne vnaša in prideluje se biotehnološko spremenjenih organizmov). Biotehnološko spremenjenih organizmov se ne sprošča v naravo tudi v vplivnem območju v pasu 10 km od meje ekološko pomembnega območja.
4. Habitatni tipi
46. člen
Definicija habitatnih tipov
Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema. Območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni in dobro ohranjeni, tam kjer najdemo habitate ogroženih ali endemičnih rastlinskih oziroma živalskih in habitati vrst, ki so mednarodno pomembne po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb, prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Habitatni tip je tako v ugodnem stanju:
– če je naravna razširjenost habitatnega tipa in območij, ki jih posamezen habitatni tip znotraj razširjenosti pokriva, splošna in stabilna;
– če struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba zagotavljajo samoohranitveno sposobnost;
– če v predvidljivi prihodnosti niso znani procesi, ki bi lahko poslabšali strukturo in funkcijo habitatnega tipa in s tem ogrozili njegovo samoohranitveno sposobnost;
– ali če je zagotovljeno ugodno stanje značilnih vrst habitatnega tipa.
47. člen
Stanje
Med habitatne tipe v tem planu uvrščamo ohranjene senožetne sadovnjake in drevorede s starimi sadnimi sortami, ki jih najdemo skoraj v vsaki vasi. Pri urejanju prostora si prav gotovo zaslužijo posebno pozornost, saj so nekatere sorte danes redke in ogrožene. Hkrati pa ti sadovnjaki predstavljajo pomemben življenjski prostor številnih redkih in ogroženih ptic ter drugih živalskih vrst. Kot primer bi izpostavili Stiški sadovnjak ki je na karti označen s številko 1388.
48. člen
Varstvene usmeritve
– ob posegih na drevesih ali v njihovi bližnji okolici, je potrebno paziti na morebitne poškodbe dreves, ki lahko nastanejo pri obrezovanju, žaganju in drugih posegih na posameznih drevesih ali v njihovi bližnji okolici, ki bi lahko negativno vplivale na vitalnost dreves;
– če so na drevesih suhe veje ali deli krošenj, ki bi lahko ogrožale okolico, se izvedejo strokovni ukrepi, ki bodo to nevarnost zmanjšali;
– drevesa naj se obrezuje v obdobju zimskega mirovanja;
– če drevo odmre in s tem predstavlja nevarnost za okolico, je potrebno poskrbeti za njegovo odstranitev; v primeru, da pa ne predstavlja nevarnosti za okolico, se ga prepusti naravnemu razkroju;
– visokodebelna drevesa naj se ne obrezuje v času gnezdenja ptičev. Večina ptičev gnezdi v mesecu maju, juniju in juliju; nekateri pa so tudi zgodnejši (na primer kos (turdus merula), poljski vrabec (passer montanus), smrdokavra…
– dejavnosti in posege v vseh habitatnih tipih se izvaja ob kar največjem upoštevanju življenjskih ritmov in potreb prosto-živečih rastlin in živali, tako da se ne ali vsaj ne v velikem obsegu siromaši število vrst ter, da se ne ali vsaj bistveno ne slabša njihovih življenjskih razmer.
Pripravlja se tipologija habitanih tipov (Habitatni tipi Slovenije, 2001), ki temelji na mednarodni tipologiji PHYSIS, kjer so habitatni tipi hierarhično razvrščeni na več ravni. Vseh do sedaj opisanih habitatnih tipov v Sloveniji je 514.
D) MERILA IN POGOJI, KI VELJAJO ZA VSE UREDITVENE ENOTE
1. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
49. člen
– gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
– gradbena parcela se določi glede na dejavnost, ki se bo na obravnavani lokaciji odvijala in glede na funkcionalno, dimenzijsko in strukturno vlogo objektov na parceli. Gradbena parcela mora obsegati vse površine, ki so potrebne za nemoteno odvijanje dejavnosti na obravnavani lokaciji (stavbišče, pohodne in manipulativne površine, zunanje delovne površine, uvozi, parkirišča, itd.).
2. Merila in pogoji za izvajanje dejavnosti
50. člen
Pogoji za izvajanje kmetijske dejavnosti
– kmetijstvo ostaja v Občini Mirna Peč primarna dejavnost. Dovoljuje se razvoj vseh tistih kmetijskih panog, ki kmetom omogočajo dober zaslužek in konkurenčnost ne samo na slovenskem trgu pač pa tudi zunaj naših meja, obenem pa izpolnjujejo zahteve teh prostorsko ureditvenih pogojev in ostale zakonodaje;
– s ciljem zagotavljanja razvoja uspešnih kmetij, je v primeru pomanjkanja prostora za gradnjo novih gospodarskih objektov in ureditev ustreznih manipulativnih površin zaradi posodabljanja kmečkih gospodarstev, dovoljena selitev celotne kmetije izven ureditvenega območja naselja, na povsem novo lokacijo in oblikovanje tako imenovane samotne kmetije. Preselitev kmetije je možna le v primeru, da načrtovane ureditve kmečkih gospodarstev presegajo razpoložljiv prostor v okviru naselja in pomenijo resno načenjanje obstoječe strukture vasi (rušenje morfologije in silhuete naselja, znatno odstopanje od velikosti in oblik tipičnih volumnov ipd.);
– novih samotnih kmetij ni mogoče umeščati na globodolsko polje in v ožjem območju reke Temenice;
– pri uvajanju novih kmetijskih panog ali kultur, novih kmetijskih tehnologij ter pri komasaciji kmetijskih zemljišč je potrebno ohranjati prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive na terasah, parcelna struktura in pisana izmenjava kultur, vinogradi, sadovnjaki med naselji in njivskimi ter travniškimi površinami in podobno;
– priporoča se ohranjanje kmetij manjšega obsega (v nasprotju z industrijskim kmetovanjem), saj je takšna oblika kmetovanja neločljivo povezana s tipologojio mirnopeške kulturne krajine, njeno obliko poselitve, zasnovo naselij, domačij in objektov. Izpad dohodka zaradi relativne majhnosti kmetij naj se nadomesti s kombinacijo različnih kmetijskih panog (npr. govedoreja in sadjarstvo …) in dopolnilnimi dejavnostmi (razvoj kmečkega turizma, proizvodnja bio-plina ipd.).
51. člen
Pogoji za izvajanje turistične dejavnosti
Splošno:
Turizem predstavlja velik gospodarski potencial občine in mu je treba omogočiti razvoj. Sloni naj na prepoznavni identiteti kraja, ki izvira iz značilnosti krajine, agrarne rabe prostora in kmečkega načina življenja. Za izvajanje turistične dejavnosti v podeželskem prostoru Občine Mirna Peč veljajo naslednja merila in pogoji:
– pri urejanju kmetij s turistično ponudbo je treba izhajati iz prepoznavne identitete kraja ter upoštevati arhitekturne značilnosti kmečkega doma, kakor tudi splošne naselbinske in krajinske značilnosti območja;
– kmetije s turistično dejavnostjo morajo imeti zagotovljeno ustrezno infrastrukturno opremo, predvsem pa neoporečno pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odplak;
– v vinogradniških predelih je primarna oblika turizma razvoj »turističnih zidanic«, v vaseh pa razvoj »turističnih kmetij« in »kmetij odprtih vrat«;
– večjih turistično-rekreacijskih objektov in površin kot so smučišča, hotelski kompleksi, veliki zabaviščni centri in podobno ni dovoljeno izvajati. Dovoljujejo se le takšne oblike turistične dejavnosti ter z njimi povezanih objektov, ki temeljijo na sonaravni, značilni identiteti kraja (npr. gostilne z nočitvenimi kapacitetami);
– v odprti krajini so dovoljene oblike rekreacije, kot so ogledi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, izletništvo, sprehajanje, fotolov, pikniki, kolesarjenje, jahanje, nogomet na travi, odbojka na pesku, ipd.;
– ureditve stadionov, golf igrišč in stez za motokros ter vzletišč za zmaje (ki bi zahtevala posek gozdnih površin) niso dovoljene;
– ureditev teniških igrišč je dovoljena le v okviru naselij;
– dovoljena je ureditev gozdnih učnih poti in drugih ureditev (npr. trim steze, piknik prostori), ki omogočajo rekreacijo v naravnem okolju brez večjih posegov v prostor in brez izgradnje posebnih objektov;
– v bližini turističnih točk morajo biti zagotovljena urejena parkirišča;
– poškodbe vegetacije, tal in reliefa v območjih turističnih in rekreacijskih ureditev je treba sprotno sanirati;
– zagotoviti je treba prost prehod po obrežjih Temenice in Igmance;
– novogradnje za potrebe lova in športnega ribolova niso dovoljene (z izjemo objektov, ki služijo kot sedež članov lovskih oziroma ribiških družin).
Definicija pomena turističnih zidanic, turističnih kmetij in kmetij odprtih vrat:
– turistična zidanica, kjer se osnovna funkcija zidanice – tj. spravilo vina združuje s turistično, ima lahko naslednja dva programa: zidanica kot vinotoč je namenjena degustaciji vina in značilne, domače hladne hrane (topla hrana se pripelje). Sprejme lahko do ca. 20 oseb. Zidanica kot počitniški objekt za oddajanje pa ima prenočitvene kapacitete v obliki apartmaja za 2-6 oseb;
– oblika ponudbe v zidanicah – vinotočih je naslednja: kakovostno domače vino – cviček – takoj iz soda, hladne malice – domače jedi, značilne domače kuhane jedi (pripeljane), najem zidanice za praznovanja in zaključene družbe, ipd.;
– »počitniška turistična zidanica« nudi najem zidanice za eno družino z možnostjo lastnega kuhanja;
– obe obliki zidanic lahko dodatno ponudita sodelovanje pri delih v vinogradu, ogled stare vinogradniške in kletarske opreme ipd.;
– turistična kmetija ima poleg osnovne kmetijske dejavnosti kot dopolnilno dejavnost turistično. Ima lahko dve obliki. Prva se ukvarja s tako imenovanim izletniškim turizmom in sprejema večje skupine gostov, druga pa ima prenočitvene zmogljivosti in sprejema stacionarne goste, katerim nudi bodisi samo bivanje ali pa vso oskrbo (počitniški turizem);
– kmetija odprtih vrat nudi hrano in pijačo manjšim skupinam gostov. Prenočišč nima in ne sprejema velikih skupin.
Oblikovanje turističnih in drugih objektov povezanih s turizmom:
– turistične kmetije in kmetije odprtih vrat: veljajo merila in pogoji za poseganje v ureditvena območja naselij oziroma merila in pogoji za poseganje v stavbna območja izven naselij in za objekte, ki se pojavljajo v različnih območjih namenskih rab, kolikor gre za samotno kmetijo;
– turistične zidanice: veljajo merila in pogoji za poseganje v območja, kjer prevladuje vinogradniška dejavnost;
– ostali turistični objekti: za vse preostale turistične objekte (npr. gostilne z nočitvenimi kapacitetami ali brez, turistično-informacijski centri …) veljajo merila in pogoji za poseganje v ureditvena območja naselij, merila in pogoji za poseganje v stavbna območja izven naselij in za objekte, ki se pojavljajo v različnih območjih namenskih rab ter merila in pogoji za poseganje v območja, kjer prevladuje vinogradniška dejavnost – odvisno od tega, v kateri ureditveni enoti se nahajajo.
Ureditve za potrebe vinsko-turistične ceste:
– za potrebe vinsko turistične ceste je možna rekonstrukcija in asfaltiranje potrebnih odsekov cest, ureditev makadamskih poti, izvedba izogibališč;
– dovoljeno je čiščenje in delna utrditev pohodne in jahalne poti na vinsko-turistični cesti;
– na primernih točkah je dovoljena ureditev parkirišč, prostorov za posedanje in malico z lesenimi klopmi in mizami, na primernih mestih tudi prostori za piknike, privezališča in napajalniki za konje, razgledišča, zagotovi se ustrezna gostinska ponudba, ustrezne sanitarije, izvedejo označbe;
– vse ureditve morajo biti izvedene sonaravno in v obliki, ki je usklajena s prepoznavno identiteto kraja;
– za utrditev parkirišč naj se uporabijo sonaravne metode (asfalt, beton in obilno peščeno nasutje, od katerega se dviguje prah, niso dovoljeni);
– klopi, mize in druga oprema na počivališčih mora biti poenotena in usklajena z lokalno identiteto – za njeno natančno oblikovanje je potreben natečaj.
52. člen
Pogoji za izvajanje drugih dejavnosti
– pri uvajanju nekmetijskih dejavnosti v podeželski prostor Občine Mirna Peč je potrebno upoštevati, da je lokalna identiteta občine neločljivo povezana s kmetijsko proizvodnjo; sem sodijo oblika poselitve (vasi, domačije), videz krajine (njive, travniki, vinogradi) ter sam življenjski slog prebivalstva. Zato morata biti vrsta in velikost nekmetijske dejavnosti podrejeni osrednji vlogi kmetijske dejavnosti na področju Občine Mirna Peč;
– v vaseh so kmečka gospodarstva osnovna razvojna jedra, katerim se podreja razvoj ostalih funkcij. Glede drugih dejavnosti je možno v vasi uvajati takšne, ki ne ovirajo osnovne – kmetijske funkcije in niso moteče za ruralno okolje niti z vidika emisij (škodljive odplake, hrup …) niti zaradi vpliva na ambientalne naselbinske vrednote (dimenzije objekta, prometna ureditev ipd.). Ko velikost objekta namenjenega nekmetijski dejavnosti preseže 160 m2 tlorisne površine v eni etaži, je potrebno za tako dejavnost poiskati lokacijo v posebej urejeni coni (npr. v obrtni coni »postaja«, ali pa v okviru naselja Mirna Peč, kolikor gre za dejavnost, ki sodi v občinsko središče);
– izjemoma je do usposobitve obrtne cone »postaja« možno uvajati nekmetijske dejavnosti v vaška naselja tudi s kapaciteto objektov nad 160 m2. V tem primeru mora biti lokacija take dejavnosti obravnavana celovito, upoštevana vsa določila, ki veljajo za gradnjo objektov v ureditvenih območjih naselij in so obravnavana v tem dokumentu, predvsem pa strogo upoštevani predpisi glede odpadkov in morebitnih emisij v okolje (hrup, prah, druga onesnaženja). Ravno tako mora biti zagotovljena vsa infrastruktura, ki jo taka dejavnost potrebuje. Poseg mora biti izveden tako, da se ne zmanjšata krajinska in naselbinska kvaliteta lokacije;
– gradnja večjih proizvodnih ali servisnih objektov je možna na gozdnih območjih, ki niso vidno izpostavljena – za tovrstne gradnje je potrebno izdelati lokacijske načrte. Pogoj za uvedbo teh dejavnosti je njihova ekološka neoporečnost ter zagotovitev vse potrebne infrastrukture;
– dovoljeno je uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetije;
– za gradnjo objektov z nekmetijsko dejavnostjo v ureditvenih območjih naselij veljajo merila in pogoji za poseganje v ureditvena območja naselij;
– parkirišče za tovornjake se uredi v obrtni coni.
3. Infrastrukturna omrežja in naprave
53. člen
Splošno
– v tem poglavju so obravnavane infrastrukturne naprave na celotnem območju Občine Mirna Peč z izjemo tistih, ki so v občinskem prostorskem planu posebej označene (kot območja površin za infrastrukturo) in tistih, ki se bodo urejale z lokacijskimi načrti;
– pri načrtovanju, izgradnji infrastrukturnih omrežij in naprav ter po njihovi izgradnji se je potrebno ravnati po veljavnih predpisih za vsako posamezno področje;
– planiranje nove javne infrastrukture mora biti usklajeno z načrtovano poselitvijo. Obratno morajo biti tudi načrtovane gradnje objektov zastavljene tako, da zagotavljajo optimalno in varčno izvedbo infrastrukturnega omrežja in naprav. V vseh naseljih je treba zagotavljati temeljno infrastrukturno opremljenost, vključno z ustreznim reševanjem odvajanja odplak in odvozom odpadkov;
– vse stanovanjske hiše, gospodarski in drugi objekti, ki za svoje delovanje potrebujejo priključitev na komunalne naprave, se morajo priključiti na javno infrastrukturno omrežje. Kolikor ob dogradnji objekta še ni na voljo vseh infrastrukturnih naprav in vodov (npr. kanalizacije), da bi se lahko izvedla navezava objekta nanje, se mora le-ta z njimi povezati kasneje, ko bodo zgrajeni;
– javno komunalno omrežje mora biti znotraj naselij izvedeno v čim večji možni meri v območju cestnega telesa javnega cestnega omrežja;
– vse domačije morajo imeti omogočeno direktno priključevanje na javno infrastrukturno omrežje;
– gospodarski objekti morajo imeti zagotovljeno infrastrukturo, še zlasti pa odvajanje in čiščenje odpadnih voda in odvoz komunalnih in morebitnih posebnih odpadkov na urejena odlagališča;
– v rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih komunalnih vodov ali naprav ni dovoljena gradnja novih objektov, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno vzdrževanje;
– pred predajo komunalnega objekta ali naprave je investitor dolžan izdelati kataster komunalnega voda ali naprave in ga posredovati Občini Mirna Peč, geodetski službi in upravljalcu komunalne naprave in objekta;
– komunalne in energetske objekte kot so transformatorske postaje, električne omarice, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd. se praviloma postavlja v sklopu drugega objekta. Kolikor to ni mogoče, se jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto in v projektni dokumentaciji predpiše ustrezna zunanja ureditev;
– ob načrtovanju lokacij in tras infrastrukture je treba zagotoviti prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski zgradbi prostora, saj ti objekti ne smejo biti vidno izpostavljeni iz pomembnejših turističnih in bivalnih območij;
– pri izvedbi posegov v prostor zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture je treba zagotoviti sprotno in končno sanacijo poškodb prostora (vegetacija, tla in relief, vode);
– po izvedbi infrastrukturnih objektov je potrebno spremljanje stanja oziroma razvoja naravnih procesov ter po potrebi odpraviti negativne vplive, kot je npr. erozija na območjih usekov ipd.
– na območju čistilne naprave v Mirni Peči je treba zunanjo ureditev dopolniti z zasaditvijo hidrofilnih drevesnih in grmovnih vrst, s čimer bo zagotovljena ustreznejša umeščenost tega objekta v krajinsko sliko sicer visoko kakovostnega obvodnega sveta Temenice. Ravno tako je potrebno zagotoviti ustrezno oblikovanje in umeščanje v prostor drugih čistilnih naprav ter ostalih komunalnih objektov.
54. člen
Prometno omrežje
– načrtovanje novega ter rekonstrukcija in obnova obstoječega prometnega omrežja in naprav morajo biti izvedeni tako, da upoštevajo značilnosti prostora v katerem se omrežje oziroma naprave nahajajo (razpoložljiv prostor, vrsta naselja, kvaliteta krajine …), obenem pa zadostiti veljavnim prometnim predpisom. Upoštevati je potrebno:
– zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in pridobiti ob nameravani rekonstrukciji cestišča mnenje pristojnega organa,
– pri posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa,
– uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– odlok o novi kategorizaciji občinskih cest,
– zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00);
– v vaseh in vinogradniških območjih naj bodo ceste oblikovane tako, da ne omogočajo velikih hitrosti, obenem pa naj njihovi elementi dovoljujejo tekoče odvijanje lokalnega prometa;
– ob načrtovanju novih oziroma posodabljanju obstoječih vaških cest, naj se uredijo tudi ostale javne in poljavne površine ob cesti (peščeve površine, osrednji prostor v vasi, uvozi v domačije, prostor med hišami in cesto, zelenice, …). Obenem naj se rekonstruirajo tudi vse komunalne naprave v cestnem telesu;
– z namenom izboljšanja dostopov do poselitve (naselja in vinogradniška območja) je smotrna modernizacija kategoriziranih cest (širitev, ureditev odvodnjavanja, asfaltiranje). Za naselja s slabim dostopom je treba predvideti ustreznejše prometne povezave;
– pri urejanju prometnic v vaških naseljih in med vasmi je potrebno paziti na to, da se pri tem ne ovirajo transportni tokovi med gospodarskimi dvorišči in kmetijskimi zemljišči in na gospodarskih dvoriščih;
– pri poslovnih objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za kar je potrebno upoštevat temeljne predpise o projektiranju mestnih prometnih površin – mirujoči promet;
– posebno pozornost je potrebno posvetiti priključevanju objektov na kategorizirane ceste. Vsi objekti se na te ceste praviloma navezujejo prek obstoječih priključkov. Priključevanje mora biti izvedeno tako, da se ne poškoduje cestno telo;
– za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na državne (regionalne) ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov si je vsak investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti projektne pogoje in soglasje drsc na projektno dokumentacijo v smislu 34., 47., 48., 49. in 54. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97); za priključevanje na občinske ceste pa dovoljenje občinske uprave;
– pozornost je potrebno posvetiti tudi reševanju kolesarskega in peš prometa ob regionalni cesti. Predvideti je potrebno posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni. Izvedba hodnika za pešce se predvidi tudi ob notranji cesti, kolesarski promet pa se odvija po cesti. Elemente za pločnike in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi;
– avtobusna postajališča je potrebno predvideti izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč;
– meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je potrebno speljati tako, da ne bodo tekle na cesto in na njej celo zastajale, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestišč;
– zaradi predvidene gradnje (avtobusna postajališča, hodniki za pešce, priključki in parkirni prostori) odvodnjavanje ceste ne sme biti ovirano, zato mora investitor urediti odvodnjavanje vseh predvidenih objektov po predpisih;
– v projektih, ki kakorkoli tangirajo cestno telo, morajo biti prikazane vse tangence komunalne infrastrukture s kategorizirano cesto;
– na celotni trasi državnih in lokalnih cest se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 30/98).
55. člen
Oskrba s pitno vodo
– vsem naseljem (vključno z območji zidanic) je potrebno zagotoviti priključitev na neoporečno čisto pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja;
– vodooskrbo je potrebno izvajati po veljavnih predpisih;
– v varstvenih pasovih vodnih zajetij se je potrebno ravnati po veljavnih varstvenih predpisih (območja s prepovedano ali omejeno gradnjo ter druge omejitve in obveznosti);
56. člen
Odplake in druge emisije
Glede na to, da je celotno območje Občine Mirna Peč kraško, je potrebno odvajanju odplak posvetiti posebno pozornost:
– potrebno je zgraditi javno kanalizacijsko omrežje (vključno s čistilnimi napravami) na celotnem območju občine (tudi v predelih zidanic). Kjer to ni mogoče, je potrebno izgraditi ustrezne nepropustne greznice in zagotoviti reden odvoz odplak do čistilnih naprav. Možna je tudi izvedba mini-čistilnih naprav;
– kanalizacijsko omrežje naj se izvaja v ločenem sistemu;
– meteorno vodo s cestišč, streh, parkirišč in ostalih utrjenih površin se odvaja preko peskolovcev in lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo, naravni odvodnik, v ponikalnice ali neposredno po terenu tako, da niso ogroženi vodnogospodarski in drugi objekti, ter da s tem ni ogrožena stabilnost naravnih in umetnih korit vodotokov;
– fekalne odpadne vode je potrebno priključiti na obstoječe in predvidene komunalne naprave v skladu s predpisanim režimom upravljalca kanalizacije;
– v predelih, kjer kanalizacijskega omrežja ni, je treba za odvajanje fekalnih voda zgraditi neprepustne, nepretočne greznice v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Greznice je potrebno redno prazniti in odplake odvažati v čistilno napravo. Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo tudi ti objekti priključiti nanj;
– gnojišča za shranjevanje gnoja in gnojnice je treba urediti v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85), uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99) in uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). Tehnološke in druge odpadne vode je potrebno očistiti do predpisane stopnje za izpust v javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma v vodotok v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96);
– pri objektih, ki imajo urejeno ogrevanje na tekoče gorivo, mora biti gorivo shranjeno v dvoplaščnih vkopanih cisternah ali enoplaščnih cisternah, ki morajo biti vgrajene v lovilne posode ali postavljene v prostor znotraj objekta, ki mora biti izveden prav tako kot lovilna posoda. Cisterne morajo biti opremljene s predpisanimi kontrolnimi in varnostnimi napravami. Enako morajo biti shranjeni tudi derivati, kemikalije in ostale tekoče nevarne snovi v objektih s tehnološkim procesom;
– tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje in jih izpustiti le prek kontrolnega jaška;
– možna je izvedba manjših čistilnih naprav na primernih lokacijah;
– v zvezi z vsemi, okolju škodljivimi emisijami se je potrebno ravnati po predpisih.
57. člen
Odstranjevanje odpadkov
– komunalni odpadki se zbirajo v ustreznih zabojnikih, postavljenih na urejena zbirna mesta in se jih redno odvaža na komunalno deponijo. Zbiralniki za smeti (kontejnerji) morajo biti locirani na vizualno manj izpostavljenih mestih, zakriti z zelenjem ali preprostim lesenim plotom;
– industrijske in druge posebne ali nevarne odpadke je potrebno zbirati in odvažati v skladu z veljavnimi predpisi.
58. člen
Oskrba z električno energijo
– pri novogradnji, prenovi oziroma dopolnjevanju elektroenergetskih omrežij naj bodo vodi v čim večji možni meri speljani pod zemljo, ali pa se zgradijo t.i. ekološki daljnovodi. V območjih naselij je njihova izgradnja praviloma kabelske izvedbe (kabelska kanalizacija ali kabel prosto položen v zemljo);
– lokacija novih TP se po možnosti predvidi znotraj javnih površin, ki mora biti usklajena na podlagi veljavnih tehničnih predpisov z vso ostalo javno infrastrukturo na tem področju. Lokacije TP morajo biti na stalno dostopnih mestih. Novozgrajene transformatorske postaje se zazankajo v obstoječe 20 kv omrežje;
– električne omarice morajo biti vgrajene v objekte (ali druge zidove) z zunanje strani, na dostopnem mestu;
– na mestih križanja je potrebno upoštevati varnostne odmike od elektroenergetskih objektov in naprav in pri tem upoštevati tehnične predpise;
– za izgradnjo večjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav je potrebno pripraviti lokacijske načrte;
– vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnje in morebitne prestavitve obstoječih vodov) bo potrebno projektno obdelati v skladu z tehničnimi pogoji in veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi in tipiziranimi rešitvami distributerja ter pridobiti gradbeno dovoljenje;
– vsi tehnični in finančni pogoji glede novih priključnih mest se določijo v soglasju za priključitev (in v pogodbi o priključitvi), ki ga izda upravljalec elektroenergetskega omrežja za vsako odjemno mesto posebej;
– pred vsakim posegom v okolje je potrebno s strani upravljalca elektroenergetskega omrežja odkazati in označiti obstoječe SN in NN vode na tem področju;
– Kolikor investitor posameznega posega v okolje želi izvesti prestavitve elektroenergetskih naprav zaradi križanja obstoječih elektroenergetskih naprav ali zaradi kakšnih drugih razlogov, je dolžan kriti vse potrebne stroške. Pri prestavitvi oziroma demontaži elektroenergetskih objektov je obvezen nadzor s strani upravljalca elektroenergetskega omrežja.
59. člen
Telekomunikacije
– vse obstoječe zračne vode je potrebno zgraditi pod zemljo; tudi novi telekomunikacijski vodi morajo biti izvedeni tako;
– za sprejem televizijskih programov je potrebno urediti skupne antene in kabelski razdelilni sistem do posameznih uporabnikov. Samostojne antene je dovoljeno postavljati le na vizualno neizpostavljena mesta;
– telekomunikacijske stolpe je možno postaviti na vedutno neizpostavljenih mestih ter v zadostni razdalji od naselij, cerkva in spomeniško varovanih objektov;
– priporočajo se vgradne TK omarice – v tem primeru objekt v katerega so vgrajene ne sme biti bivalen.
60. člen
Infrastrukturna oprema območij s prevladujočo
vinogradniško dejavnostjo
Poleg ostalih določil veljajo za ta območja še naslednjj pogoji:
– vse zidanice se morajo priključiti na razpoložljivo javno infrastrukturno omrežje;
– prosti električni vodi se praviloma kablirajo;
– v čimvečji možni meri se zagotovi oskrba s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja;
– na dostopnejših območjih zidanic se zgradi kanalizacijsko omrežje in se ga spelje do najbližje čistilne naprave. Drugod mora imeti vsak objekt z odplakami ustrezno nepropustno greznico in zagotovljen reden odvoz odplak do čistilnih naprav. Možna je tudi izvedba mini-čistlnih naprav;
– uredi se odvoz odpadkov ter postavi smetnjake;
– uredijo se dostopne poti (utrditve, razširitve, odvodnjavanje …).
4. Splošne naravovarstvene usmeritve
61. člen
Splošno
Splošne naravovarstvene usmeritve naj bi zagotovile tako rabo in izkoriščanje naravnih dobrin, ki ohranjata biotsko raznovrstnost, naravno ravnovesje in varujeta ekosisteme. Varstvene usmeritve za rabo in izkoriščanje naravnih dobrin naj temeljijo na naslednjih izhodiščih:
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora;
– v največji možni meri je treba varovati naravne vrednote na mestu samem;
– posege in dejavnosti v prostor načrtovati na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot;
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.
Poselitev
– na podlagi analize prostora je treba poselitev načrtovati in usmerjati tako, da ne prihaja do uničenja naravnih vrednot, redkih in ogroženih habitatnih tipov ter življenjskih prostorov ogroženih vrst oziroma EPO;
– stavbna zemljišča se lahko širijo šele, če so v naselju izkoriščene vse možnosti za racionalno pozidavo in ugotovljenih potreb ni možno zagotoviti drugače;
– v obstoječih in novo načrtovanih naseljih se v zasnovo zelenih površin vključujejo tudi naravne vrednote in habitatne tipe;
– ohranjajo in omogočajo se naravni prehodi za živali;
– preprečevati je potrebno razpršeno urbanizacijo prostora;
– širitev naselij naj ne vpliva na območje naravnih vrednot in v njihov vplivni pas.
62. člen
Kmetijstvo
– izvajanje kmetijsko-ureditvenih operacij je potrebno načrtovati tako, da se ne uničijo naravne vrednote in da se ohranja biotska in krajinska pestrost;
– v čim večji možni meri naj se ohranja dosedanja kmetijska raba prostora;
– sprejemljivi so ukrepi za ponovno izrabo zaraščajočih se kmetijskih površin (manjši agromelioracijski posegi) vendar le na tak način, da ne spreminjajo podobe kulturne krajine (razgiban relief, terase itd.) ter ne ogrožajo naravnih vrednot;
– usmerjati turizem na vasi v smislu ponujanja in ohranjanja tradicionalnih vrednot.
63. člen
Gozdarstvo
– gospodari naj se sonaravno (ne snovati monokulturnih nasadov, sadnja z rastišču ustreznimi, plodonosnimi oziroma minoritetnimi drevesnimi vrstami, razčleniti velike površinske gozdnogospodarske sisteme);
– gozdni rob naj se čimmanj spreminja;
– na predelih, ki imajo izpostavljen naravovarstveni pomen: okolica naravnih vrednot, vidno izpostavljenih pobočjih in obrežne vegetacije naj bo gospodarjenje podrejeno ohranjanju kalitetne gozdne oziroma drevesne vegetacije;
– projektiranje gozdnih prometnic mora imeti celostni značaj ne glede na lastništvo, pri čemer pa mora strogo upoštevati ekološke pogoje in specifičnosti;
– prometnica ne sme prizadeti vodnih ekosistemov in naravnih vrednot;
– gradnja nove gozdne infrastrukture (ceste in vlake) mora biti strogo podrejene varovalnim zahtevam (gradnja z bagrom, odvoz odvečnega materiala);
– brežine gozdnih prometnic morajo biti že od vsega začetka obvezno zatravljene z ustreznimi vrstami trav ter redno vzdrževane;
– zagotoviti pestro naravno rastlinsko in živalsko sestavo gozdov;
– zagotoviti količino in strukturo odmrlega drevja v skladu z naravovarstvenimi smernicami za gozdnogospodarske načrte;
– debelinsko strukturo gozdov premakniti v korist debelega drevja. Dvigniti lesne zaloge gozdov;
– ohranjati nižinske gozdove ter snovati koridorje med njimi v intenzivni kmetijski krajini z namenom razvoja in povezovanja gozdnih ekosistemov;
– lesno biomaso je dopustno izkoriščati le v meri, ki ne ogroža razvoja gozdnih ekosistemov, kar je določeno v gozdnogospodarskih načrtih;
– z gozdovi je potrebno gospodariti v skladu z usmeritvami gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto, ki pokriva obravnavano območje.
64. člen
Vodno gospodarstvo
– upošteva naj se izjemne, tipične in kompleksne naravno, kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod;
– vodnogospodarske posege naj se načrtuje celovito, ob upoštevanju naravovarstvenih izhodišč;
– dejavnosti v vplivnem območju naj se usmerja tako, da ne povzročajo degradacije ali uničenja izvirov in površinskih vodotokov;
– prepreči naj se spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih;
– vode naj se zadržuje v izvirnem delu, tam kjer se pojavljajo in v naravno zadrževalnih površinah;
– renaturira naj se vodotoke in neprimerno meliorirane ter komasirane površine v skladu z naravovarstvenimi principi ter ustvariti nadomestne biotope;
– ohranja naj se območja vodotokov, ki imajo status naravnih vrednot;
– sanira naj se degradirana in ogrožena območja z renaturacijami vodotokov in drugih vodnih teles s pripadajočim vplivnim območjem;
– na ogroženih območjih, ali tam, kjer so bili uničeni habitati, naj se zagotovi obnovitev ali vzpostavitev nadomestnih habitatov. Uvaja naj se posebne režime rabe za območja vrednot in ekološko pomembnih območij;
– zagotovi naj se prehodnost živalskim in rastlinskim vrstam v vodotoku in v obvodnem pasu, z zagotavljanjem njene strukturne in funkcionalne povezanosti;
– pri vzdrževalnih delih naj se ohranja čim več obvodne vegetacije;
– posegi na bregovih naj se izvajajo le izjemoma, ko so ogrožena naselja ali infrastruktura;
– izraba vodne energije naj se izvaja tam kjer je zagotovljen ekološko sprejemljiv pretok v okviru že obstoječih pregrad oziroma jezov v prostorih nekdanjih mlinov in žag;
– naprave za čiščenje komunalnih odplak in odpadnih voda naj se ne umešča v vplivni pas reke;
– ohranja se naj mokrišča, travišča in gozdne robove ob vodotokih.
65. člen
Promet, komunalna in energetska infrastruktura
– varuje naj se naravne kakovosti prostora, kar pomeni varovati biotsko raznovrstnost in naravne vrednote s tako razmestitvijo objektov in naprav, da naravne kakovosti prostora ne bodo neposredno prizadete, posredno pa v čim manjši možni meri. Če je poškodba neizogibna, naj se jih obnovi v neposredni bližini oziroma prestaviti (nadomestni habitati);
– varuje naj se območja z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, predvsem vodnega in obvodnega prostora in gozdov. Upošteva naj se reliefne značilnosti in vegetacijo;
– upošteva naj se doživljajski vidik ohranjene narave in ohranja naj se neprizadeta klasična razgledišča;
– locirati objekte in naprave v prostor na tak način, da se v čim večji možni meri prilagajajo naravnim danostim (reliefu, rastju), predvsem pa upoštevajo značilne naravne prvine: grebene, vznožja pobočij, manjše mikroreliefne pojave, gozdni rob, žive meje, vodotoke;
– ohranja naj se naravne vrednote in biotsko raznovrstnost tako, da imajo energetski objekti in transport energije najmanjši vpliv na naravo;
– kadar je naravna ohranjenost prizadeta, mora investitor poskrbeti za izravnalne ukrepe s katerimi se omili/nadomesti okrnitev narave (vzpostavitev nadomestnega območja, vzpostavitev drugega območja), pri načrtovanju in omilitvenih ukrepih naj se upošteva tudi primere dobre domače ali tuje prakse;
– objekti, predvsem daljnovodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam;
– cilj gospodarjenja pod električnimi vodi naj bo vzpostavljanje grmovne združbe, iz naravnega podmladka, ki ne bo preraščala določene višine;
– ohranjati oziroma omogočati prehodnost prostora za divje živali (upoštevati mesto najpogostejših prehodov živali čez cestišče);
– pri načrtovanju energetske infrastrukture za uporabo obnovljivih virov energije (sončna, geotermalna, vetrna, biomasa) naj se upošteva dostopnost virov na podlagi raziskav (npr. osončenosti, vetra, oziroma gozda). Locirajo naj se tako, da ne rušijo kvalitetne vidne podobe krajine, in ne sekajo manjših zavarovanih območij, večjim pa se izognejo po robu oziroma na za naravo najbolj sprejemljiv način. Izogiba naj se izpostavljenim vrhovom ali grebenom;
– ob načrtovanju energetskih koridorjev naj se upošteva ekološko omrežje. Z novogradnjami naj ne bi ustvarjali izoliranih otokov brez medsebojne povezave, ampak naj se ohranjajo povezave med njimi. Pri elektrarnah z zagotovitvijo ribjih stez omogočiti prehodnost za vodne živali;
– zagotovi naj se, da z gradnjo HE ne bodo povzročeni novi degradacijski procesi (erozija) v rečni strugi, na njenih brežinah ter da zajezitev v čim manjši možni meri vpliva na vodni režim in ekološke značilnosti vodotoka dolvodno;
– pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, naj se ostanek pretoka oziroma akumulacija vode uporablja za zagotavljanje primernih pogojev za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve naj zagotavlja ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo;
– ohranjati je potrebno strnjenost gozdnih površin in gozdov, ki so opredeljeni kot naravna vrednota;
– brežine prometnic naj se oblikujejo skladno z naravnim vzorcem reliefa v območju in naj se urejajo tako, da bo omogočen skladen razvoj avtohtone vegetacije.
66. člen
Izkoriščanje mineralnih surovin
– novi površinski kopi naj se ne odpirajo na vizualno bolj izpostavljenih območjih. Zanje je potrebno izdelati lokacijske načrte;
– mineralno surovino v kamnolomih, peskokopih in gramoznicah naj se izkorišča samo tako dolgo, da je po končanih delih možno ustvariti sprejemljivo reliefno obliko;
– obstoječe kamnolome, peskokope, gramoznice, glinokope naj se po končanem izkoriščanju sanira in vzpostavi naravi prijaznejše stanje (urediti nadomestne biotope);
– ohranja naj se habitate redkih in ogroženih rastlinskih vrst (ruderalne in skaloljubne) in nekaterih ogroženih živalskih vrst (npr. ptice, dvoživke, plazilci), zato naj se med deli ohranja oziroma s sanacijo vzpostavlja njihov habitat;
– vse nelegalne in opuščene kamnolome oziroma peskokope naj se postopno sanira, razen v primerih, ko sanacija predvideva večji poseg v prostor od že obstoječe »rane«, takrat pustiti »rano« naravni sukcesiji.
67. člen
Turizem in rekreacija
– razvijati okolju prijazno rekreacijo in turizem, ki v svojo ponudbo vključuje tudi naravne vrednote in kulturno dediščino;
– gradnja turistično rekreacijskih objektov in njihova ureditev naj se načrtuje le v okviru območij, ki jih za to predvidevajo prostorsko ureditveni pogoji;
– oblikovanje opozorilnih in razlagalnih tabel naj bo poenoteno, prilagojeno prostoru in diskretno umeščeno v prostor;
– večje turistične prireditve naj se odvijajo na za to že predvidenih lokacijah;
– objekte, ki so že zgrajeni za potrebe turizma, naj se vzdržuje in ohranja;
– usmerjati turizem na vasi v smislu ohranjanja in ponujanja kulturnih tradicij pridelovanja in predelovanja avtohtonih kultur, domače hrane in obrti.
68. člen
Lov in ribolov
– določila tega dokumenta naj se upoštevajo v vseh lovsko gojitvenih načrtih;
– priporoča se trajnostno upravljanje s populacijami divjadi in vzdrževanje ravnotežja med rastlinstvom in živalstvom v gozdovih:
– dolgoročno ohranjanje in zaščita ogroženih vrst divjadi;
– ohranitev raznolike favne in avtohtonih ribjih vrst, (inventarizacija vse vodne favne);
– ugotavljanje razširjenosti, ogroženosti in varstvenih ukrepov avtohtone ribje favne;
– ugotavljanje naseljenosti tujerodnih vrst;
– možnost eliminacije in preprečevanja naseljevanja tujerodnih ribjih vrst.
69. člen
Naravovarstveni pogoji
– za posege, ki bi lahko ogrozili naravne vrednote, biotsko raznovrstnost ali zavarovano območje, je potrebno predhodno pristopiti k podrobnejši inventarizaciji obravnavanega območja in pridobiti naravovarstveno soglasje in oceno ogroženosti;
– pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo določila tega dokumenta.
Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
70. člen
Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju, izvedbi in obratovanju objektov so investitorji dolžni upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) kakor tudi ostale veljavne predpise.
71. člen
Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94), upoštevati pa je potrebno tudi ostale veljavne predpise.
Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
72. člen
Varstvo plodne zemlje
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (zelenice ipd.).
73. člen
Varstvo vegetacije
Glede varstva vegetacije je potrebno upoštevati pogoje iz drugih poglavij, kjer je ravnanje z zelenim pokrovom na več mestih podrobno opredeljeno.
74. člen
Varstvo voda
Pri varstvu voda je potrebno upoštevati pogoje iz drugih poglavij, kjer je ravnanje z vodami na več mestih podrobno opredeljeno.
75. člen
Varstvo pred požarom
Pri izdelavi projektnih dokumentacij je potrebno upoštevati zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) – njegov 22. člen. Pri tem je potrebno zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potreben odmik med objekti ali druge ukrepe za preprečevanje širjenja požara,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo s požarno vodo.
Ob pripravi projektnih dokumentacij za urejanje javnih površin v naseljih (npr. rekonstrukcija cest) je potrebno preveriti, ali je v posameznem naselju dovolj poskrbljeno za požarno varnost.
76. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Pri pripravi projektnih dokumentacij je potrebno upoštevati zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) s podzakonskimi akti.
77. člen
Ukrepi za obrambo in zaščito
Pri pripravi projektnih dokumentacij je potrebno upoštevati zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) s podzakonskimi akti.
IV. ODSTOPANJA
78. člen
Odstopanja od določil tega dokumenta so navedena za vsak primer možnega odstopanja posebej drugod v tekstu.
79. člen
Z dnem uveljavitve tega izvedbenega prostorskega akta preneha veljati odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91 in Uradni list RS, št. 35/97 in 76/02) v delu, ki zajema Biško vas.
V. KONČNE DOLOČBE
80. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega dokumenta opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto ter drugi pristojni inšpektorati.
81. člen
Dokument je stalno na vpogled na Občini Mirna Peč.
82. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01-30/03
Mirna Peč, dne 18. junija 2003.
Župan
Občine Mirna Peč
Zvone Lah l. r.
