Na podlagi 40. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03 – odl. US) in četrte alinee 9. člena uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanja prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

Ta pravilnik o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja (v nadaljevanju besedila: pravilnik) določa navodila za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja (v nadaljevanju besedila: prenosnega omrežja); ureja pravice, odgovornosti in naloge izvajalca gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (v nadaljevanju besedila: izvajalec javnih služb), uporabnikov prenosnega omrežja (v nadaljevanju besedila: uporabniki) ter tretjih oseb, ki so kakorkoli vključene v prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju; opredeljuje prenosno omrežje, določajo načrtovanje, gradnjo in priključevanje na prenosno omrežje, ureja dostop do prenosnega omrežja; določa načine obratovanja ter tehnične pogoje za zagotavljanje zanesljivega, usklajenega in varnega obratovanja prenosnega omrežja.

Določila pravilnika veljajo za izvajalca javnih služb, dobavitelje plina, odjemalce in ostale uporabnike, ki so povezani s prenosnim omrežjem, ter tiste, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na prenosnem omrežju ali na drugih soodvisnih objektih.

Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– alokacija je postopek razdelitve skupno izmerjenih količin plina v prevzemni in predajni točki, ali predajni točki za več uporabnikov;
– dnevno količinsko odstopanje je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina v ali iz prenosnega omrežja za potrebe uporabnika v obračunskem dnevu;
– dnevna napoved je napoved prevzema količin zemeljskega plina v prenos za potrebe uporabnika znotraj obračunskega dneva z dinamiko po urah;
– dovoljeno dnevno količinsko odstopanje je celotno ali delno dnevno odstopanje, ki je enako ali manjše od največjega dovoljenega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako največjemu dovoljenemu;
– infrastruktura prenosnega omrežja so objekti, naprave in omrežja za prenos zemeljskega plina;
– izravnavanje je postopek količinske izravnave med prevzemom na prevzemnem mestu in predajo zemeljskega plina na predajnem mestu;
– kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od začetka obračunskega dne do trenutka ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega dneva;
– kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od prvega dneva meseca do dneva ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega meseca;
– meja lastništva je točka na plinovodu, ki loči lastništvo posameznih plinovodov in s tem povezanih pravic ter obveznosti;
– nadzorovani pas plinovoda je 100 m širok pas, na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljalec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov;
– nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje je tisti del dnevnega odstopanja, ki je večji od največjega dovoljenega dnevnega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako dovoljenemu kumulativnemu odstopanju;
– notranja prenosna kapaciteta je razpoložljiva pretočnost plinovodnega omrežja v danem času;
– odjem je prevzem zemeljskega plina za uporabnika na predajnem mestu za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega plinovodnega omrežja;
– odjemalec je pravna ali fizična oseba, na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo in izvajalec distribucije zemeljskega plina;
– obračunski dan »D« je časovno obdobje 24 zaporednih ur (od 8. ure zjutraj do 8. ure zjutraj naslednjega dne);
– obračunski mesec »M« je časovno obdobje, ki se začne z uro pričetka prvega obračunskega dne v mesecu do ure pričetka prvega obračunskega dneva v naslednjem mesecu;
– predajno mesto je mesto, na katerem izvajalec javnih služb preda uporabniku ali odjemalcu zemeljski plin za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega plinovodnega omrežja;
– predaja je trenutek prehoda nevarnosti naključnega uničenja stvari na predajnem mestu;
– prenosna kapaciteta je razpoložljiva pretočnost plinovoda izražena v Sm3 zemeljskega plina na dan ali uro;
– prevzem je postopek, s katerim izvajalec javnih služb na prevzemnem mestu prevzame za uporabnika v prenos pogodbeno dogovorjene količine zemeljskega plina;
– prevzemno mesto je točka na prenosnem omrežju, v kateri izvajalec javnih služb na osnovi pogodbe z uporabnikom prevzame v prenos dogovorjene količine zemeljskega plina;
– teden je časovno obdobje sedem zaporednih dni, ki se prične v ponedeljek ob 8. uri zjutraj in traja do naslednjega ponedeljka do 8. ure zjutraj;
– vršna sistemska elektrarna je elektrarna, ki izvaja sistemsko storitev zagotavljanja potrebne vršne energije, ki jo mora upravljalec prenosnega elektoenergetskega omrežja zagotoviti v kratkotrajnih obdobjih dneva za pokrivanje kratkotrajnih višjih potreb po električni energiji;
– zaplinjanje je zapolnitev plinovoda, postrojenj ali objektov z zemeljskim plinom.

Izvajalec javnih služb:
– zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje prenosnega omrežja,
– zagotavlja neprekinjeno obratovanje, vodenje in upravljanje prenosnega omrežja s strokovno usposobljenimi in izkušenimi kadri v smislu dobrega gospodarja,
– pripravlja, vodi, usklajuje in izvaja plan prenosa in tranzita zemeljskega plina,
– zagotavlja sistemske storitve v skladu s tem pravilnikom,
– zagotavlja usklajeno delovanje svojega prenosnega omrežja z drugimi prenosnimi plinovodnimi omrežji,
– zagotavlja oskrbo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
– zagotavlja enakopraven dostop do prenosnega omrežja za dobavitelje upravičenih odjemalcev in upravičenim odjemalcem,
– zagotavlja razvoj, načrtovanje in graditev prenosnega omrežja,
– zagotavlja tekoče in investicijsko vzdrževanje prenosnega omrežja ter kontrolo v nadzorovanem pasu plinovoda,
– odpravlja vse napake in motnje pri obratovanju,
– organizira stalno službo za takojšnje posredovanje v zvezi z odpravljanjem motenj oziroma poškodb na prenosnem omrežju,
– izdela letno poročilo o značilnostih delovanja in zasedenosti prenosnega omrežja,
– informira posameznega tarifnega odjemalca skladno z uredbo o izvajanju gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) in uredbo o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03).

Izvajalec javnih služb varuje podatke, ki jih dobi od uporabnikov, kot poslovno tajnost, kar pa ne more biti podlaga za zavrnitev dajanja podatkov agencijam in državnim organom skladno s predpisi, ki urejajo obveznost dajanja podatkov tem organom. Agencije in državni organi so podatke dolžni obravnavati kot poslovno tajnost.

Izvajalec javnih služb zagotavlja dostop do prenosnega omrežja vsem uporabnikom.
Uporabnik pridobi upravičenje dostopa do prenosnega omrežja s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja (v nadaljevanju besedila: pogodba o dostopu).

Postopek za koriščenje dostopa do prenosnega omrežja pričnejo upravičeni odjemalci, ali v njihovem imenu dobavitelj zemeljskega plina, z vložitvijo zahteve za dostop.

Uporabniki, ki želijo obstoječo pogodbo o dostopu podaljšati za naslednje koledarsko leto ali za daljše obdobje, morajo to storiti najkasneje do vključno 31. oktobra v tekočem letu, in sicer z vložitvijo zahteve za podaljšanje dostopa, ki je vsebinsko enaka zahtevi za dostop do prenosnega omrežja.
Pravočasno prispele zahteve se obravnavajo kot, da so prispele istočasno. Med te uporabnike izvajalec javnih služb, v sorazmerju z zahtevanimi količinami, razdeli proste prenosne zmogljivosti sistema, ki še niso zasedene s sklenjenimi pogodbami o dostopu.
Zahteve za dostop za obdobje, ki se konča najkasneje 31. decembra naslednjega leta, ki prispejo po preteku roka iz prvega odstavka tega člena, se obravnavajo po vrstnem redu prispetja zahtev do zasedenosti prenosnih zmogljivosti.
Nov uporabnik ali uporabnik, ki mu je pogodba o dostopu potekla, mora izvajalcu javnih služb zahtevo za dostop predložiti najmanj tri mesece pred želenim datumom začetka koriščenja le-tega. Zahteva za dostop se v odvisnosti od predvidenega obdobja in začetka koriščenja dostopa obravnava skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena.

Izvajalec javnih služb mora o dodelitvi dostopa do prenosnega omrežja skladno s 23. členom uredbe o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03) pisno obvestiti vse uporabnike, ki so predložili zahtevo za dostop skladno z določili prejšnjega člena, najkasneje do 15. novembra tekočega leta za naslednje koledarsko leto. Hkrati z obvestilom izvajalec javnih služb pošlje uporabniku predlog pogodbe o dostopu s 15-dnevnim rokom za podpis.
Izvajalec javnih služb mora na osnovi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop preveriti pretočno – tlačne razmere v prenosnem omrežju in vlagatelja obvestiti o:
– možnosti ali nezmožnosti zagotovitve dostopa,
– dnevu možnega začetka koriščenja dostopa do prenosnega omrežja,
– morebitnih potrebnih dograditvah in rekonstrukcijah prenosnega omrežja.
V primeru kakršnekoli spremembe tehničnih podatkov ali pogojev koriščenja dostopa s strani uporabnika, mora vlagatelj zahteve za dostop le-to pri izvajalcu javnih služb na novo vložiti.

Uporabniki morajo najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja dostopa z izvajalcem javnih služb skleniti pogodbo o dostopu do omrežja, skladno z energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03 – odl. US), uredbo o izvajanju gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) in uredbo o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03).
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se lahko prenos zemeljskega plina prične izvajati v roku sedmih delovnih dni po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko izvajalec javnih služb glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do prenosnega omrežja brez kakršnihkoli rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
Odjemalec, ki zemeljski plin uporablja za tehnološke namene in z napravami obratuje le določeno obdobje leta, lahko v primeru, če obstajajo proste kapacitete v sistemu, z izvajalcem javnih služb sklene pogodbo o dostopu za to obdobje, skladno z okvirnimi cenami in komercialnimi pogoji za uporabo prenosnega omrežja. Obdobje ne more biti krajše od treh mesecev, pri tem pa ima prednost odjemalec, ki želi skleniti pogodbo o dostopu za daljše časovno obdobje.

Prenosno omrežje, ki je v upravljanju izvajalca javnih služb, poteka od mejnih merilno-regulacijskih postaj, na katerih se zemeljski plin prevzema iz sosednjih prenosnih omrežij do vključno predajnih mest, na katerih se zemeljski plin predaja končnim odjemalcem oziroma v distribucijo po distribucijskih plinovodnih omrežjih.
Potek prenosnega omrežja opredeljuje Priloga 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Izvajalec javnih služb je dolžan voditi popis infrastrukture prenosnega omrežja ter hraniti dokumentacijo o projektiranju in gradnji prenosnega omrežja.

Izvajalec javnih služb izdela predloge za nadaljnji razvoj prenosnega omrežja skladno z določili uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) na podlagi:
– analize izvajanja prenosa in upravljanja prenosnega omrežja;
– značilnosti pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov;
– dejanske zasedenosti prenosnega omrežja;
– zanesljivosti obratovanja;
– izdanih soglasij za priključitev;
– anket;
– drugih podatkov.

Pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno upoštevati določbe pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).
Pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov z delovnim tlakom do vključno 16 bar je potrebno upoštevati določbe pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).

Izvajalec javnih služb lahko uporablja pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov tudi svoje interne smernice in predpise, ki vsebujejo vsaj minimalne zahteve predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.

Potek plinovoda mora biti nadzemno označen z označevalnimi tablami, oznakami za nadzor trase plinovoda iz zraka ter opozorilnimi tablami.
Pri plinovodih z delovnim tlakom do vključno 16 barov so označene spremembe smeri osi plinovoda z označevalnimi tablami, na katerih morajo biti naslednje oznake:
– številka,
– premer,
– globina in
– odmik plinovoda od postavljenega stebrička.
Pri gradnji je treba plinovodno cev označiti s položitvijo opozorilnega traku z napisom »PLINOVOD« 0,50 m nad plinovodom.
Pri plinovodih z delovnim tlakom nad 16 bar je treba najmanj na vsakih 1000 m ravnega dela visokotlačnega plinovoda ter na vseh izrazitejših spremembah smeri osi plinovoda postaviti stebričke za vertikalno signalizacijo. Ti so praviloma postavljeni na razdalji najmanj 0,80 m desno od osi plinovodne cevi, gledano v smeri pretoka plina.
Pri križanjih kot so ceste, vodotoki, železniški tiri in podobno, je treba ne glede na delovni tlak na obeh straneh objekta, ki ga plinovod križa, praviloma postaviti označbe ali opozorilne table.

Izvajalec javnih služb mora za vsako novogradnjo plinovoda poskrbeti za izdelavo geodetskega načrta, ki se izdela kot topografsko-katastrski načrt in podatke vnesti v svoj zbirni kataster.
Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje pridobiti podatke o katastru plinovoda od izvajalca javnih služb.

Za zagotovitev varnosti plinovodov, naprav in objektov na plinovodih ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravje in življenje ljudi in živali v območju plinovodov, izdaja izvajalec javnih služb soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v nadzorovani pas plinovoda.
Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v območje plinovodov in predložene projektne dokumentacije, izvajalec javnih služb, upoštevajoč določila veljavnih tehničnih predpisov, v upravnem postopku odloči o zahtevi za izdajo soglasja.

Na podlagi pravnomočnega soglasja iz prejšnjega člena se lahko poseg v nadzorovanem pasu plinovoda izvede skladno s 13. členom tega pravilnika in v skladu s predpisi o graditvi objektov.

Tretje osebe po opravljenem posegu v nadzorovanem pasu plinovoda in pred izdajo izjave o izpolnjenih pogojih iz soglasja, predajo izvajalcu javnih služb geodetski načrt novozgrajenega objekta z vrisanim plinovodom.

Novozgrajeni energetski objekti, naprave, napeljave in plinovodi, ki se jih priključuje na prenosno omrežje, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega nemotenega ter varnega delovanja v povezavi s prenosnim omrežjem.
Novozgrajeni plinovod oziroma objekt, ki postane del prenosnega omrežja, mora biti zgrajen po enakih ali primerljivih tehničnih normativih kot del prenosnega omrežja, na katerega se priključi in za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje.
Skladnost investicijskega vzdrževanja ali rekonstrukcije plinovoda ali objekta, z veljavno zakonodajo in tehničnimi predpisi, dokaže izvajalec javnih služb s projektno dokumentacijo in dokazilom o zanesljivosti plinovoda ali objekta.

Izvajalec javnih služb mora zagotoviti meritve pretoka in količin zemeljskega plina iz prenosnega omrežja na vseh predajnih mestih, ki so v njegovi lasti.
Izvajalec javnih služb in uporabnik sta se dolžna pismeno dogovoriti o izvedbi meritev pretoka in količin zemeljskega plina na tistih predajnih mestih, v postajah ali na instalacijah, ki niso v lasti izvajalca javnih služb.
Izvajalec javnih služb mora zagotoviti meritve pretoka, količin in po potrebi ostalih parametrov zemeljskega plina na vseh priključitvah prenosnega omrežja na druga prenosna omrežja, če tega po predhodnem dogovoru ne zagotovi upravljalec drugega prenosnega omrežja.

Izvajalec javnih služb je dolžan vzpostaviti meritve pretoka in količin zemeljskega plina v merilno-regulacijskih postajah ali na instalacijah, ki niso v njegovi lasti, če je o tem sklenjena pogodba o vzpostavitvi merilnega mesta in izvajanju meritev in uporabnik to zahteva.
Kolikor uporabnik vzpostavi merilno mesto z meritvami pretoka in količin zemeljskega plina sam, mora zagotoviti izvajalcu javnih služb podatke o pretoku in prevzetih količinah zemeljskega plina. Podatki o pretoku in prevzetih količinah zemeljskega plina morajo biti skladno s predhodnim dogovorom med uporabnikom in izvajalcem javnih služb, posredovani v dispečerski center izvajalca javnih služb.
Izvajalec javnih služb mora imeti za potrebe nadzora nad merilno opremo možnost neoviranega dostopa do merilnega mesta. Lastnik merilne opreme je dolžan zagotoviti vzdrževanje in skrbeti za redne uradne kontrole merilne opreme v skladu s predpisi. Lastnik merilne opreme mora izvajati tudi izredne kontrole na zahtevo pogodbene stranke ali drugega subjekta, ki izkaže pravni interes. Ta stranka ali subjekt nosi tudi stroške izredne kontrole, razen v primeru, ko se izkaže, da merilna oprema izkazuje netočne podatke in nosi te stroške lastnik merilne opreme.
Kadar je upravičeni odjemalec izvajalec javne službe distribucije zemeljskega plina na povezanem območju, se vsa predajna mesta za ugotavljanje predanih količin zemeljskega plina iz prenosnega omrežja, ne glede na njihovo število upoštevajo kot eno. Podatki iz meritev, ki jih je odjemalec vzpostavil sam, morajo biti urejeni po posameznih predajnih mestih in kot zbir vseh podatkov, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.

Vsako predajno mesto zemeljskega plina mora biti opremljeno s števcem in korektorjem, ki omogočata neprekinjeno merjenje in obračun predanega plina. Na merilnem mestu se meri količino pretečenega zemeljskega plina v standardnih kubičnih metrih (Sm3), ki je količina zemeljskega plina v volumnu 1m3 pri tlaku 1,01325 bar in temperaturi 15 °C. V primeru, da merjenje pretoka zemeljskega plina s korektorjem odpove, se pretečene količine izračuna.
Vse merilne naprave morajo biti izvedene, vgrajene in kontrolirane v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo in kontrolo teh naprav.

Kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem mestu se dnevno spremlja s certifikati o kvaliteti zemeljskega plina. Meritve izvaja upravljalec sosednjega prenosnega omrežja, ki za izvajalca javnih služb opravlja prenos zemeljskega plina do prevzemnega mesta.
Vsak dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje, je dolžan izvajalcu javnih služb dnevno predložiti specifikacijo o sestavi plina, ki ga je predal v prenos.

Izvajalec javnih služb je dolžan sprejeti v prenos le zemeljski plin z lastnostmi, določenimi v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Kolikor kakovost zemeljskega plina odstopa od te specifikacije, izvajalec javnih služb ni dolžan prevzeti zemeljskega plina v prenos.
Zemeljski plin v prenosnem omrežju ni odoriran.

Izvajalec javnih služb je dolžan zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem plinovodnega omrežja, merilno-regulacijskih postaj ter druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad prenosnim omrežjem ter nadziranjem vseh posegov v nadzorovanem pasu plinovodov.
Uporabnik ali odjemalec zemeljskega plina je dolžan za izvrševanje obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotoviti izvajalcu javnih služb prost dostop do plinovoda, kadar se le-ta nahaja na njegovih nepremičninah.
Uporabnik, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj pri prevzemu na prevzemnem mestu ali drugih razlogov ne more prevzemati plina v skladu s svojo napovedjo iz 43. člena tega pravilnika, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti izvajalca javnih služb.

Izvajalec javnih služb organizira dispečersko službo, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem in vodenjem prenosnega omrežja.
Nadzor nad delovanjem in vodenjem prenosnega omrežja se izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme, ki omogoča:
– prenos zemeljskega plina in vodenje prenosnega omrežja,
– evidentiranje vstopnih in izstopnih količin ter tlakov plina v prenosnem omrežju,
– ugotavljanje količin plina v prenosnem omrežju,
– simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v prenosnem omrežju,
– ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer,
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na prenosnem omrežju kot na primer merilno-regulacijskih postaj, kompresorskih postaj in drugih objektov,
– nadzor nad prevzemom in predajo večjih uporabnikov.

Dispečerski center izvajalca javnih služb mora biti na primeren način povezan z dispečerskimi centri upravljalcev drugih prenosnih omrežij, na katere omrežje izvajalca javnih služb meji oziroma je z njimi povezano, ter z večjimi odjemalci zemeljskega plina.
Postopek dela dispečerjev je urejen z internimi navodili za delo izvajalca javnih služb.
Vse prejete informacije o motnjah v delovanju prenosnega omrežja oziroma posameznih plinovodnih objektov ali nenavadnih dogodkih se zabeleži v dispečerski dnevnik, analizira in na osnovi ugotovitev izvede potrebne ukrepe za odpravo motenj in vzpostavitev uravnoteženega delovanja sistema.

Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja je izvajalec javnih služb dolžan načrtno izvajati tekoče ter investicijsko vzdrževanje. Ta dela obsegajo predvsem:
– zaščito plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi,
– preventivne preglede,
– popravila, adaptacija in rekonstrukcija prenosnega omrežja,
– vzdrževanje prenosnega omrežja,
– nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v nadzorovanem pasu plinovodov,
– servisiranje opreme.
Dela iz prejšnjega odstavka, ki povzročijo začasno omejitve ali prekinitev prenosa plina, mora izvajalec javnih služb izvajati po predhodnem obvestilu in terminski uskladitvi s prizadetim uporabnikom. Dela mora izvajalec izvajati v času, ki najmanj prizadene odjem prizadetih uporabnikov.
Kolikor ravna izvajalec javnih služb v skladu s predhodnim odstavkom, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa zemeljskega plina.

Izvajalec javnih služb mora v internih navodilih in smernicah predvideti ukrepe za varno delo, tehnološka navodila, časovni razpored kontrol plinovodov in druge akte, potrebne za izvajanje nalog vzdrževanja, varnega delovanja in nadzora plinovodnega omrežja.

Izvajalec javnih služb izdela navodila za obveščanje in ukrepanje v primeru izrednih del ali ogroženosti prenosnega omrežja.

Informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na prenosnem omrežju ter o nenadnih dogodkih, ki vplivajo na delovanje dela ali celotnega prenosnega omrežja, mora dispečerski center nemudoma posredovati dežurnim ekipam.
Izvajalec javnih služb mora imeti v stalni pripravljenosti na domu organizirane in opremljene strokovne operativne ekipe, sposobne odpraviti poškodbe oziroma motnje na prenosnem omrežju in organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.

Vzdrževalna dela, preglede, popravila ali dela zaradi razširitve prenosnega omrežja je izvajalec javnih služb dolžan izvesti v času, ki je nujno potreben, da se to delo opravi. Za začasno omejitev ali prekinitev prenosa ali dobave zemeljskega plina, ki je posledica izvedbe teh del, izvajalec javnih služb ni odškodninsko odgovoren.
Izvajalec javnih služb mora pisno obvestiti uporabnike o nameravani izvedbi del iz prejšnjega odstavka najmanj sedem dni pred začetkom del. Predvidena dela mora izvajalec javnih služb v okviru tehničnih možnosti izvajati v času, ko je to za uporabnike najmanj moteče.
Če je izvajalec javnih služb pozvan, da izvede na prenosnem omrežju določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike. Izvajalec javnih služb prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki. Kolikor so posledice teh del motnje v delovanju dela ali celotnega omrežja, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo uporabnikov naročnik teh del. Izvajalec javnih služb ni odškodninsko odgovoren za omejitve ali prekinitve prenosa oziroma dobave zemeljskega plina zaradi izvedbe takih del.

V primeru motenj ali okvar na prenosnem omrežju, ki nastanejo kot posledica višje sile, mora izvajalec javnih služb izvesti izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja v najkrajšem možnem času.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko izvajalec javnih služb, če je to nujno potrebno zaradi varnosti ali zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine prenos in oskrbo z zemeljskim plinom, o čemer pa mora nemudoma obvestiti odjemalce, z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj.
V primeru izvedbe izrednih in nepredvidenih del za odpravo motenj ali okvar iz prvega odstavka tega člena, z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja, izvajalec javnih služb ne nosi stroškov in uporabnikom ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejenega ali prekinjenega prenosa oziroma dobave zemeljskega plina.
Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na prenosnem omrežju, nosi stroške potrebnih izrednih in nepredvidenih del iz tega člena in odgovarja za morebitno nastalo škodo.

Za nemoten prenos ter zanesljivo dobavo zemeljskega plina iz prenosnega omrežja izvajalec javnih služb izvaja sistemske storitve, ki obsegajo:
– vodenje, upravljanje in zagotavljane dostopa do prenosnega omrežja,
– pokrivanje lastne rabe zemeljskega plina,
– izravnavo dovoljenih odstopanj.

Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do prenosnega omrežja vključujejo predvsem naslednje aktivnosti:
– zagotavljanje dostopa do prenosnega omrežja,
– varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja,
– načrtovanje obratovanja prenosnega omrežja,
– vodenje prenosnega omrežja,
– koordinacijo z upravljavci sosednjih prenosnih omrežji,
– obdelavo podatkov in obračun prenosa zemeljskega plina in sistemskih storitev,
– izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na prenosnem omrežju,
– izvajanje ukrepov v primeru pomanjkanja zemeljskega plina za tarifne odjemalce,
– izvajanje meritev in prenos merjenih podatkov za uporabnike.
Storitev vodenja, upravljanja in zagotavljanja dostopa do prenosnega omrežja, razen izvajanja meritev in prenosa merjenih podatkov za uporabnike, služi vsem uporabnikom in je sestavni del storitve prenosa zemeljskega plina, zato je vključena v osnovno ceno storitve prenosa.

Izvajalec javnih služb mora meriti količine zemeljskega plina, porabljenega za lastno rabo v prenosnem omrežju. Lastno rabo zemeljskega plina sestavljajo:
– količine zemeljskega plina za pogon kompresorjev,
– količine zemeljskega plina za tehnološko ogrevanje zemeljskega plina,
– izgube zemeljskega plina na prenosnem omrežju zaradi vzdrževalnih del, okvar ali netesnosti.
Količine zemeljskega plina za lastno rabo mora izvajalec javnih služb zagotavljati iz nabav. Uporabniki morajo kriti stroške za količine lastne rabe zemeljskega plina, kot je opredeljeno v okvirnih cenah in komercialnih pogojih za uporabo omrežja, ki jih izvajalec javnih služb objavi skladno z uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01).

Sistemske storitve izravnave dovoljenih odstopanj obsegajo uporabo notranje prenosne kapacitete za:
– izravnavo odstopanj v okviru dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva,
– izravnavo pogodbeno dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj.
Odjemalec, ki v pogodbeno dovoljenem okviru dnevnih količinskih odstopanj prevzema preveč ali premalo zemeljskega plina, mora ta plin dodatno plačati ali dobiti plačanega v skladu z določili okvirnih cen in komercialnih pogojev za uporabo prenosnega omrežja.

Posebne sistemske storitve izravnave nedovoljenih odstopanj obsegajo:
– izravnavo izven dovoljenega okvira kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva,
– izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj.
Izvajalec javnih služb lahko zagotavlja posebno sistemsko storitev izravnavo nedovoljenih odstopanj v obsegu, kot ga pogojuje notranja prenosna kapaciteta prenosnega omrežja.
Ko uporabnik doseže mejo pogodbeno dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca, je vsako nadaljnje dnevno količinsko odstopanje nedovoljeno.
Uporaba notranje prenosne kapacitete za izravnavo nedovoljenih odstopanj ni vključena v osnovno ceno storitve prenosa zemeljskega plina in se zaračunava za vsakega uporabnika posebej. Odjemalec, ki v okviru nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj prevzame preveč ali premalo zemeljskega plina, mora ta plin dodatno plačati ali dobiti plačanega v skladu z določili okvirnih cen in drugih komercialnih pogojev za uporabo prenosnega omrežja.

Izvajalec javnih služb mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere na prenosnem omrežju.
V okviru tehničnih možnosti je izvajalec javnih služb dolžan izravnavati pretočno tlačne razmere na prenosnem omrežju tako, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje in dovoljeno kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva, ter dovoljeno dnevno odstopanje med prevzemom in predajo zemeljskega plina.
Za potrebe vodenja prenosnega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja, koliko plina je bilo sprejetega v prenosno omrežje in predanega iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in predajnih mestih ustrezne merilne naprave. Na mestih, kjer je le ena skupna meritev za več dobaviteljev ali odjemalcev, le-ti med seboj dogovorijo in izvajajo postopek alokacije.

Izvajalec javnih služb prevzema na prevzemnem mestu v prenos zemeljski plin v skladu s pogodbo z dobaviteljem ali upravičenim odjemalcem ter v skladu z določili tega pravilnika.
Ob upoštevanju vseh sklenjenih pogodb in pisnih informacij pogodbenih partnerjev mora izvajalec javnih služb pripravljati dnevni, tedenski in letni plan obratovanja in plan prenosa zemeljskega plina.

Izvajalec javnih služb mora imeti stalno povezavo z upravljavci sosednjih prenosnih omrežij preko dispečerskega centra. Pri upravljanju in vodenju prenosnega omrežja se upoštevajo pogodbena določila transportnih in dobavnih pogodb izvajalca javnih služb s tujimi dobavitelji, transporterji in izvajalci javnih služb, veljavnih za prenosna omrežja, preko katerih se izvaja tranzit zemeljskega plina.

Uporabniki so dolžni izvajalcu javnih služb pisno posredovati napovedi odjema zemeljskega plina, in sicer:
– letno napoved: najkasneje do 1. decembra posredujejo napoved odjema in uporabe prenosnega omrežja po mesecih za naslednje koledarsko leto;
– tedensko napoved: najkasneje do 10. ure šest dni pred pričetkom tedna, ki se začne s ponedeljkom. V primeru prve dobave, ki se začne katerikoli drugi dan, pa šest dni pred dnem določenim v pogodbi o dostopu. V tedenski napovedi uporabnik posreduje dnevno napoved odjema in uporabe prenosnega omrežja po dnevih za naslednji teden.
Uporabnik mora morebitno spremembo mesečne napovedi posredovati izvajalcu javnih služb najkasneje deset dni pred pričetkom zadevnega meseca.
Že posredovano dnevno napoved za določeni dan v okviru tedenske napovedi lahko uporabnik spremeni do 10. ure predhodnega dne.
Uporabnik je dolžan pri napovedovanju odjema zemeljskega plina in uporabe prenosnega omrežja spoštovati sklenjeno pogodbo o dostopu in je odgovoren za pravilnost posredovanih podatkov. Napovedi so lahko le v okviru pogodbene prenosne kapacitete.

V primeru, da izvajalec javnih služb ne prejme napovedi odjema zemeljskega plina in uporabe prenosnega omrežja za določeni dan, mora kot veljavno upoštevati napoved, posredovano v sklopu tedenske napovedi. Kadar za konkretni dan ni posredovana niti dnevna niti tedenska napoved, pa mora upoštevati za zadevni mesec povprečno dnevno vrednost iz letne napovedi.

Izvajalec javnih služb je dolžan prejete napovedi analizirati jih uskladiti ter v primeru nezmožnosti realizacije o tem nemudoma obvestiti uporabnike.

Izvajalec javnih služb mora razliko, ki se pojavi med dejanskim in dovoljenim odstopanjem, obravnavati kot nedovoljeno in jo izravnati, če to dopuščajo zmogljivosti prenosnega omrežja brez ogrožanja uravnoteženega delovanja plinovodnega sistema. Če odstopanj iz prejšnjega stavka ni mogoče izravnati, izvajalec javnih služb pozove uporabnika k izpolnjevanju napovedanega odjema količin zemeljskega plina. Kolikor uporabnik, po pisnem pozivu, odjema ne uskladi, mu izvajalec javnih služb lahko ustavi prenos zemeljskega plina. V tem primeru izvajalec javnih služb ne prevzema odgovornosti za morebitne škodne posledice.

Za nadzor in obračun odstopanj med predajo in prevzemom zemeljskega plina v prenos se merijo in registrirajo urne, dnevne in mesečne količine zemeljskega plina praviloma na vseh prevzemnih in predajnih mestih za vsakega posameznega uporabnika posebej.
V prenosnem omrežju izvajalec javnih služb ugotavlja dnevno količinsko izravnavo med prevzemom in predajo zemeljskega plina iz prenosnega omrežja za posameznega uporabnika.
Znotraj obračunskega dneva mora izvajalec javnih služb zagotavljati uporabniku izravnavo urnih odstopanj med prevzemom in predajo zemeljskega plina iz prenosnega omrežja v okviru dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva za uporabnika.
Izvajalec javnih služb mora zagotavljati uporabniku izravnavo odstopanj med dnevnim prevzemom in predajo zemeljskega plina v okviru dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja in dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Višino dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja in dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca določi izvajalec javnih služb na osnovi pogodbene prenosne kapacitete enkrat letno z veljavnostjo za naslednje koledarsko leto in objavi v okvirnih cenah in komercialnih pogojih za uporabo prenosnega omrežja.
Kolikor izvajalec javnih služb tekom koledarskega leta ugotovi, da izravnavanja dovoljenih odstopanj ni mogoče izvajati v okviru meja iz prejšnjega odstavka, lahko postavi druge ustrezne meje tudi med letom ter jih objavi v okviru sprememb okvirnih cen in drugih komercialnih pogojev za uporabo prenosnega omrežja.

Uporabnik lahko predaja ali prevzema zemeljski plin v okviru prenosne kapacitete, zagotovljene s pogodbo o dostopu.
Izvajalec javnih služb mora spremljati odstopanja med prevzemom in predajo zemeljskega plina za posameznega uporabnika in ko ta presežejo meje odstopanj, ki jih je še mogoče izravnati, izvajalec javnih služb pozove uporabnika, da v določenem roku uskladi odstopanja v skladu z določbami tega pravilnika. Kolikor uporabnik te uskladitve ne izvede, mu izvajalec javnih služb omeji ali prekine prenos zemeljskega plina.
Uporabnik je dolžan plačati znesek za prekoračitev prenosa, določen v okvirnih cenah in komercialnih pogojih za uporabo prenosnega omrežja in pogodbi o dostopu v primeru, da prekorači prenos, zagotovljen s pogodbo o dostopu.

Izvajalec javnih služb lahko prekine prenos zemeljskega plina uporabniku po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne odpravi naslednjih nedovoljenih stanj:
– če uporabnik prekoračuje pogodbeno in z napovedjo določen pretok zemeljskega plina oziroma nedovoljeno odstopa od napovedanega obsega prenosa in kljub opominu izvajalca javne službe v zahtevanem roku ne zniža odjema na pogodbeno dogovorjeno vrednost,
– če uporabnik z obratovanjem energetskih objektov, naprav, napeljav oziroma distribucijskega omrežja povzroča motnje v prenosu ali dobavi zemeljskega plina drugim odjemalcem,
– če uporabnik s svojim obratovanjem ogroža varno in uravnoteženo obratovanje prenosnega omrežja,
– če uporabnik priključi na svoje omrežje odjemalca brez soglasja izvajalca javnih služb ali omogoči priključitev tretjega brez potrebnih dovoljenj,
– če uporabnik onemogoči uslužbencem izvajalca javnih služb dostop do plinovodnega priključka, merilno-regulacijske postaje ali merilnih naprav,
– če uporabnik onemogoči pravilno registriranje obračunskih količin ali če odjema plin brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih,
– če uporabnik v primeru pomanjkanja zemeljskega plina ne upošteva ukrepov, predvidenih v tem pravilniku in drugih predpisih o ravnanju v primeru takšnega pomanjkanja,
– če uporabnik po opominu ne poravna svojih obveznosti do izvajalca javnih služb.
Izvajalec javnih služb lahko brez obvestila omeji ali v celoti prekine prenos in odjem zemeljskega plina za tistega uporabnika, ki na prevzemnem mestu istočasno ob pričetku prenosa ni zagotovil količin zemeljskega plina za prenos za svoj odjem.

V zvezi z obračunskim dnevom »D« potekajo naslednje aktivnosti:
– dan pred obračunskim dnevom »D-1«;
– obračunski dan »D«;
– dan po obračunskem dnevu »D+1«;
– po obračunskem mesecu »M+1«.

Kolikor želi uporabnik spremeniti posredovano dnevno napoved iz tedenske napovedi, mora izvajalcu javnih služb do 10. ure posredovati spremenjeno napoved količin zemeljskega plina, ki jih daje v prenos za dan »D«.
Dnevna napoved mora biti v skladu s pogodbeno dogovorjeno prenosno kapaciteto. V primeru, da napovedanega prenosa ni možno realizirati, mora izvajalec javnih služb uporabnika obvestiti o razpoložljivi kapaciteti do 12. ure istega dne.
Uporabnik lahko dostavi spremenjeno dnevno napoved iz prvega odstavka tega člena do 14. ure istega dne. Kolikor izvajalec javnih služb do navedenega časa ne prejme spremenjene napovedi, se kot napoved upošteva uporabniku sporočena razpoložljiva kapaciteta.

Med dnevom mora izvajalec javnih služb iz dispečerskega centra upravljati z mejnimi vstopnimi in izstopnimi postajami s ciljem, da realizira planirani prevzem v prenos predanih količin plina. Nadalje mora spremljati kumulativna odstopanja znotraj obračunskega dneva ter tlačno pretočne razmere na sistemu in notranjo kapaciteto sistema.

Takoj, ko pri posameznem uporabniku predaja zemeljskega plina odstopa od prevzema toliko, da presega dovoljeno odstopanje in tega odstopanja ni mogoče izravnati, mora izvajalec javnih služb za uskladitev odjema iz prenosnega omrežja pričeti z naslednjimi aktivnostmi:
– pozove uporabnika, da svoj odjem uskladi s količinami zemeljskega plina, prevzetimi zanj v prenos po prenosnem omrežju,
– poda rok za izvedbo uskladitve med predajo in odjemom,
– spremlja odstopanje pozvanega uporabnika ter omeji ali prekine njegovo predajo in prevzem zanj v primeru, ko uporabnik ne izvede ustrezne uskladitve.
Izjemoma lahko vršne sistemske elektrarne izvajalcu javnih služb posredujejo napoved količin zemeljskega plina, ki jih dajejo v prenos za dan »D« v okviru pogodbene prenosne kapacitete, najmanj dve uri pred začetkom prenosa. Izvajalec javnih služb je dolžan tak prenos izvesti le, kolikor pretočno tlačne razmere v prenosnem omrežju to omogočajo.

Po končanem obračunskem dnevu »D«, mora izvajalec javnih služb preko nadzornega sistema ugotoviti:
– koliko zemeljskega plina je bilo prevzetega v sistem za uporabnike,
– koliko zemeljskega plina je bilo predanega iz sistema za uporabnike,
– alociranje količin zemeljskega plina na prevzemnih in predajnih mestih z več dobavitelji oziroma odjemalci in skupno meritvijo,
– koliko zemeljskega plina je bilo predanega upravičenim odjemalcem in skupaj tarifnim odjemalcem,
– koliko zemeljskega plina je bilo porabljenega za pogon kompresorjev,
– dnevno količinsko odstopanje za posamezne uporabnike,
– dnevno stanje kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca za posameznega uporabnika,
– prekoračitev dovoljenega kumulativnega odstopanja za posameznega uporabnika znotraj obračunskega dneva,
– preseganje pogodbene prenosne kapacitete.

Po pretečenem mesecu »M« izvajalec javnih služb ugotovi:
– koliko zemeljskega plina je bilo prevzetega v omrežje za uporabnike v mesecu »M«,
– koliko zemeljskega plina je bilo predanega iz sistema za uporabnike v mesecu »M«,
– koliko zemeljskega plina je bilo porabljenega za lastno rabo v mesecu »M«,
– podatke o dnevnih odstopanjih in doseženem kumulativnem odstopanju znotraj obračunskega meseca za vsak obračunski dan za posamezne uporabnike prenosnega omrežja,
– alociranje količin na odjemnih mestih z več dobavitelji oziroma odjemalci in skupno meritvijo.

Krizno stanje na prenosnem omrežju je vsak dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje dela ali celotnega prenosnega omrežja, prekinjen prenos ali ustavljena dobava zemeljskega plina.
V primeru kriznih stanj prenosnega omrežja ima izvajalec javnih služb pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj, ter vzpostavi nemoten prenos zemeljskega plina.

Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora izvajalca javnih služb, kot so na primer ukrepi državnih organov, tehnične okvare in poškodbe na povezanih prenosnih omrežjih, izpad električnega omrežja na območju odjemalca zemeljskega plina in zmrzovanje ali nastajanje hidratov na plinskih napeljavah.

Kadar izvajalec javnih služb delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.
V času trajanja višje sile je uporabnik dolžan poravnavati pogodbeni znesek ugotovljen iz osnovne cene prenosa.
V primeru, da višja sila ali ponavljanje višje sile izvajalcu javnih služb delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata izvajalec javnih služb in uporabnik pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.

O nastanku kriznega stanja je izvajalec javnih služb dolžan nemudoma pisno obvestiti prizadete odjemalce in uporabnike.

V primeru omejitve ali prekinitve dobave ali transporta zaradi delovanja višje sile in ob upoštevanju razlogov iz 56. in 57. člena tega pravilnika, izvajalec javnih služb ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem zemeljskega plina.

Postopek priključitve se prične z vložitvijo zahteve za izdajo soglasja za priključitev na prenosno omrežje skladno z uredbo o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03).

Izvajalec javnih služb in vlagatelj zahteve za izdajo soglasja za priključitev skleneta na podlagi pravnomočnega soglasja izvajalca javnih služb, še pred začetkom projektiranja in gradnje plinovoda, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav, potrebnih za izvedbo priključitve novega uporabnika na prenosno omrežje, pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti.

Stroške priključitve praviloma nosi izvajalec javnih služb, razen če mu s tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški, glede na obseg in trajanje uporabe prenosne kapacitete.

Priključni plinovod v upravljanju izvajalca javnih služb se praviloma konča z izstopom iz merilno-regulacijske postaje.
Predajno mesto in prehod lastništva zemeljskega plina se določi v pogodbi o priključitvi.

Priključni plinovodi na prenosno omrežje se gradijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo graditev teh objektov, in internimi smernicami izvajalca javnih služb za gradnjo plinovodov in merilno-regulacijskih postaj.
Priključne plinovode, ki izpolnjujejo pogoje, da postanejo del prenosnega omrežja in merilno-regulacijske postaje, ki obratujejo s tlakom nad 16 bar praviloma upravlja izvajalec javnih služb.

Če priključni plinovod, ki naj bi postal del prenosnega omrežja, gradi odjemalec, dobavitelj ali tretja oseba, je potrebno, da je minimalni premer takega plinovoda 100 mm, minimalni svetli premer vgrajene armature pa 50% premera cevi oziroma najmanj 100 mm.
V primeru, ko bo priključni plinovod ali merilno-regulacijska postaja, ki jo gradi odjemalec, dobavitelj plina ali tretja oseba na svoje stroške, prenesen v upravljanje izvajalcu javnih služb, mora odjemalec, dobavitelj ali tretja oseba pred pričetkom gradnje pridobiti soglasje izvajalca javnih služb na tehnično dokumentacijo.

Kolikor upravičeni odjemalec skladno z energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00-popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03-odl. US) sam zgradi neposredno povezovalno linijo in ta ne postane del prenosnega omrežja v upravljanju izvajalca javnih služb, velja za primopredajno točko zemeljskega plina zaporni element ali izolacijski element na izstopu iz merilno-regulacijske postaje. Povezavo neposredne povezovalne linije z obstoječim prenosnim omrežjem je mogoče izvesti le preko ustreznega priključnega plinovoda in merilno-regulacijske postaje v neposredni bližini odcepa od prenosnega omrežja.

Pogoje za gradnjo neposredne povezovalne linije od prenosnega omrežja do merilno-regulacijske postaje določita odjemalec in izvajalec javnih služb v pogodbi o priključitvi.
V primeru, da izvajalec javnih služb vgradi v odjemalčevo merilno-regulacijsko postajo samo merilno napravo, mora biti postaja zgrajena v skladu s predhodno izdanim soglasjem izvajalca javnih služb na projekt gradnje in izvedbe skladno z 22. členom tega pravilnika.

Postopek priključitve uporabnikovega plinovoda na prenosno omrežje se izvede v skladu z navodili izvajalca javnih služb.
Uporabnik mora pred izvedbo fizične povezave svojega plinovoda na prenosno omrežje izvajalcu javnih služb posredovati naslednje dokumente:
– izjavo o dokončanju vseh del, ki se navezujejo na prenosno omrežje ter o izpolnitvi pogojev iz soglasja za priključitev na prenosno omrežje,
– zapisnik o opravljenem tehničnem pregledu in potrebne priloge, ki dokazujejo uspešno opravljeni tlačni preizkus novega dela plinovoda,
– načrt povezave,
– postopek povezave, varilski postopek in popis drugih pri tem potrebnih del,
– potrdilo o ustreznosti izvajalca.
Izvajalec javnih služb lahko zahteva tudi druga dokazila, kot so navedena v prejšnjem odstavku, če se spremenijo predpisi, ki urejajo priključitev plinovodov na prenosno omrežje. Dokazila o kvaliteti izvedene povezave hrani investitor.

Zaplinjanje odjemalčevega plinovoda je zadnja stopnja priključitve.
Zaplinjanje se izvede, ko so izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika.
Odjemalec pred zaplinjanjem izvajalcu javnih služb predloži dokazila o tehnični sposobnosti svojega plinskega sistema in strokovni usposobljenosti osebja za upravljanje plinskih naprav skladno s predpisi, ki določajo merila za strokovno usposobljenost tega osebja.
Strokovne ekipe izvajalca javnih služb so dolžne zapliniti plinovodni sistem do prvega zapornega elementa v sistemu odjemalca. Izvedba nadaljnjega zaplinjanja do porabnikov odjemalca je v pristojnosti strokovno usposobljenega osebja odjemalca, ali z njegove strani pooblaščenega strokovnega osebja.
Pred izvedbo zaplinjanja si mora odjemalec pogodbeno zagotoviti ustrezno dobavo zemeljskega plina in pridobiti uporabno dovoljenje ali dovoljenje za obratovanje ter ga predložiti izvajalcu javnih služb.

Izvajalec javnih služb mora, na podlagi vpogleda v veljavno uporabno dovoljenje za navedeno novogradnjo, ugotoviti, ali so energetski objekti, naprave, napeljave, plinovodi in porabniki, ki bodo priključeni na prenosno omrežje, grajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi energetskih objektov.

V primerih, ko je potrebno priključiti in zapliniti energetske objekte, naprave in napeljave na prenosno omrežje zaradi zagonskega preizkušanja in nastavitve parametrov porabnikov, mora izvajalec javnih služb ugotoviti ustreznost namenu in skladnost gradnje le-teh iz odločbe, ki jo izda upravni organ za ta namen ali iz mnenja pooblaščenega izvedenca upravnega organa o sposobnosti energetskega objekta, naprave in napeljave za varno obratovanje v času zagonskih preizkusov.
Po poteku roka za zagonske preizkuse izvajalec javnih služb prenos zemeljskega plina ustavi, dokler odjemalec ne predloži izjave pristojnega inšpektorja ali pooblaščenega strokovnega izvedenca o skladnosti del in gradnje z veljavno zakonodajo.

Izvajalec javnih služb in uporabnik skleneta pred začetkom odjema zemeljskega plina iz prenosnega omrežja dogovor o uporabnikovem rednem dnevnem dostopu do merilno-regulacijske postaje, popisu podatkov o stanju na postaji in na merilnih napravah ter evidenci prevzetih količin zemeljskega plina za pretekli dan.

Za te vrste priključitve in delovanje omrežij se smiselno uporabljajo določbe členov iz II., III., IV. in V. poglavja.

Ta pravilnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

    Priloga 1

    Prenosno omrežje izvajalca javnih služb

    Prenosno omrežje je povezano s prenosnimi omrežji Avstrije (v bližini
Ceršaka), Italije (v bližini Šempetra) in Hrvaške (v bližini Rogatca)

    Glavne sestavine prenosnega omrežja, ki ga upravlja Geoplin, so:

–         magistralni plinovodi:
M1;       Ceršak – Rogatec
M2;       Rogatec – Vodice
M3;       Vodice – Šempeter
M4;       Rogaška Slatina – Novo mesto

–         razdelilni plinovodi:
R11;      MRP Cerle – Lepenke
R11;      MMRP Ceršak – MRP Cerle
R12;      M1 – MRP Sladkogorska
R12;      MRP Sladkogorska – Paloma
R13;      M1 – MRP Maribor
R14;      M1 – MRP Impol
R15;      M1 – MRP Lendava
R15;      MRP Lendava – Rafinerija
R16;      M1 – MRP Majšperk
R21;      MRP Zdravilišče – Kotlarna
R21;      MRP Rog. Slatina – MRP Zdravilišče
R21;      M2 – MRP Rog. Slatina
R21C;     M2 – MRP Šentjur
R22;      MRP Ljubečna – ograja Opekarne
R22;      M2 – MRP Ljubečna
R23;      M2 – MRP Celje
R23A;     M2 – MRP Žalec
R23B;     C10001 do MRP Laško
R24;      M2 – MRP Ravne
R25;      M2 – MRP Polzela
R25A;     M2 – MRP Hrastnik
R25B;     R25 – MRP Šempeter S.D.
R25C;     M2 – MRP Prebold
R26;      M2 – MRP Kresnice
R27;      M2 – MRP Količevo
R28;      M2 – RP Kamnik
R28A;     M2 – MRP Lek Mengeš
R29;      Instal. Britof – MRP Jesenice
R29;      RMRP Vodice – Instal. Britof
R29/1;    Vzporedni plinovod – Vodice-Britof
R31;      MMRP Šempeter NG – MRP Anhovo
R31;      MRP Anhovo – Salonit
R31A;     M3 – MRP Keramiks
R32;      MRP Batuje – ograja Tovarne
R32;      M3 – MRP Batuje
R33;      odcep od M3A in M3 – MRP Ljubljana
R33A;     M3 – MRP Kozarje
R34;      M3 – MRP Ajdovščina
R36;      M3 – MRP Valkarton
R37;      M3 – MRP Vrhnika
R42;      odcep (MRP) Brestanica – odcep (MRP) Sevnica
R42;      odcep (MRP) Sevnica – MRP Radeče
R42;      M4 – odcep (MRP) Brestanica
R43;      M4 – MRP Krško
R44;      M4 – MRP Drnovo

–     razdelilni plinovodi (do industrijskih porabnikov ter distribucijskih
      sistemov in drugih odjemalcev),
–     mejne sprejemno predajne MRP,
–     sekcijski ventili oziroma instalacije, s katerimi so plinovodi
      zavarovani in delujejo v primeru poškodb,
–     kompresorske postaje,
–     merno-regulirne postaje,
–     krmilni in informacijski ter telemetrijski sistem za potrebe nadzora,
      ter spremljanje delovanja prenosnega omrežja, sistem katodne zaščite itd.,
–     dispečerski center s procesno opremo za nadzor in upravljanje
      prenosnega omrežja,
–     premostitveni objekti.

    Priloga 2

    Kemične in fizikalne lastnosti zemeljskega plina

    Zemeljski plin, ki bo dobavljen za transport, mora imeti naslednje lastnosti:

a)    kemična sestava (v mol odstotkih):
      metan (C1)                    minimum            89,7%
      etan (C2)                     maksimum           6,3%
      propan, butan in težji
      (C3, C4 +)                    maksimum           2,1%
      kisik (O2)                    brez
      dušik (N2)                    maksimum           2,1%
      ogljikov dioksid (CO2)        maksimum           1,575%

b)    Vsebnost žvepla:
      žveplovodik (H2S)             maksimum           6,3 mg/Sm3
      merkaptansko žveplo           maksimum           15,75 mg/Sm3
      skupaj žvepla                 maksimum           105,00 mg/Sm3

c)    Spodnja kurilna vrednost:
      minimum                       33650 kJ/Sm3       (15 °C)
      maksimum                      36630 kJ/ Sm3      (15 °C)

d)    Rosišče:
      vode:                         ne višje kot minus 7 °C pri tlaku 39 bar
      ogljikovodikov:               ne višje kot minus 5 °C pri tlaku
                                    od 39 bar do 69 bar

e)    Temperatura:
      maksimum                      42 °C

f)    Plin bo brez mehanskih primesi, smol ali spojin, ki tvorijo smole.