Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99) na seji dne 24. 6. 2003 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev in opredelitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Celje za območje Mestne občine Celje, Celjskega prostorskega plana (Uradni list RS, št. 86/01) sprejme ureditveni načrt (v nadaljnjem besedilu: UN) za regijski center za ravnanje z odpadki Celje-CERO, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. 749/03 v maju 2003.

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del ter smernice za načrtovanje pristojnih organov in organizacij.
UN določa rešitve in pogoje za urbanistično in infrastrukturno ureditev območja ter okoljevarstvenih ukrepov za izboljšanje tehnologije odlaganja odpadkov.

Območje UN zajema območje obstoječe deponije komunalnih odpadkov Bukovžlak, ki je bilo opredeljeno z različnimi planskimi akti, in sicer:
– odlok o PUP za tehnološko-ekološko sanacijo in rekultiviranje komunalnega odlagališča v Bukovžlaku (Uradni list RS, št. 17/92 in 69/02),
– odlok o PUP za območja Draga, severne Kompole, Laška vas, Ogorevc, industrijsko odlagališče Vrhe in gozd ob odlagališčih (Uradni list RS, št. 15/90 in 69/02),
– odlok o ZN odlagališče sadre in piritnih ogorkov v Bukovžlaku (Uradni list SRS, št. 6/83).
Območje zahodno od UN se ureja z odlokom o UN park spomina Teharje (Uradni list RS, št. 9/95).
Del območja UN je znotraj meje območja programskih zasnov za širše območje Parka spomina Teharje (Uradni list RS, št. 9/95).
– opis meje po parcelnem stanju
Izhodiščna točka opisa meje je severozahodni vogal meje UN, pri vstopu na deponijo komunalnih odpadkov na zahodni strani. Na severu poteka meja ob lokalni cesti Celje-Proseniško po severni strani parcel št. 573/1, 569/1, 570/2, 560, 559, 548, 547, 533/2, 533/1, 532 in 1477/1, do priključka, ki vodi proti vojaškim objektom. Tu poteka meja po vzhodni strani omenjenega priključka parc. št. 1477/1, nato se pred vojaškim območjem obrne proti zahodu in zaobide vojaški kompleks ob ograji po južni strani parc. št. 546/1, 550/1, 1476/2, 551/1, nato po vzhodni strani parc. št. 555/1, 555/2, 555/3, 627/1 do vogala parc. št. 644 in se obrne proti vzhodu po severni strani parc. št. 643, 642, 1477/2 in 641. V severovzhodnem vogalu parc. št. 641 na jugovzhodni strani vojaškega kompleksa poteka meja skozi gozd v smeri proti jugozahodu ca. 500 m po vzhodnem robu parc. št. 1477/2 in 1482/1, na jugu poteka po vzhodnem, severnem in zahodnem robu parc. št. 693 in se v njenem jugozahodnem vogalu obrne proti severozahodu. Na zahodu poteka po obstoječi dovozni poti skozi gozd ca. 250 m in prečka parc. št. 668, 670/1, 659/2, 1479/1, 659/1 in 616/4. Nato prečka parc. št. 1479/1, potem poteka po zahodni strani parc. št. 659/1, se v njenem severozahodnem vogalu obrne proti vzhodu ca. 20 m na parc. št. 616/4 in spet proti severu preko parcel 616/4, 1479/1, 662/1 do jugozahodnega roba obstoječe deponije komunalnih odpadkov. Od tu poteka po vrhu komunalne deponije, ca. 25 m vzhodno ob obstoječi dovozni cesti, kjer prečka parc. št. 662/3, 1479/1, 616/1, 1473/1, 619/3, 619/1, 620/1, 607, 601 in 573 do izhodiščne točke.
– seznam parcel, velikost
Območje se v celoti nahaja v k.o. Bukovžlak in meri 377955 m2.
Ureditveno območje UN zajema parcele oziroma dele parcel št.: 532, 533/1, 533/2, 534/2, 546/1, 547, 548, 549, 550/1, 551/1, 555/1, 555/2, 555/3, 556, 557, 558, 559, 560, 561, 562/1, 562/2, 563, 564, 565/1, 565/2, 565/4, 567/, 569/1, 570/1, 570/2, 570/3, 570/4, 573/1, 601, 606, 607, 616/1, 616/4, 618, 619/1, 619/3, 620/1, 621, 622, 623, 624, 625/1, 625/4, 626/1, 626/2, 626/3, 626/4, 627/1, 641, 642, 643, 644, 646, 647, 648/1, 648/2, 659/1, 659/2, 661/3, 662/1, 662/2, 662/3, 663, 665, 666, 667, 668, 669, 670/1, 693, 694, 696, 697, 698, 699, 700/2, 716, 717, 718, 728, 729, 730, 1473/1, 1476/2, 1476/3, 1477/1, 1477/2, 1479/1, 1480/1, 1480/2, 1480/3, 1481, 1500/1, 1501/1, 1502/3.

Center za ravnanje z odpadki je skupina objektov, naprav in tehnoloških postopkov za zbiranje, sortiranje, kompostiranje ter začasno in končno dispozicijo komunalnih odpadkov iz naselij.
Tehnološki postopki in posledično objekti CERO:
– sprejemni kompleks (vratarnica, tehtnica je že zgrajena),
– sortirnica za naknadno selektivno sortiranje zbranih frakcij plastike, kovin in papirja z demontažo kosovnih odpadkov,
– kompostarna za predelavo bioloških odpadkov,
– deponija za odlaganje preostanka odpadkov,
– objekt mehansko biološke predelave (MBA) preostanka odpadkov pred odlaganjem,
– spremljajoča infrastruktura (ceste, asfaltne površine, pralnica, območje za začasno skladiščenje in predelavo gradbenih odpadkov, lovilec olj, plato za občasno postavitev mobilne naprave za razkuževanje infektivnih odpadkov, zadrževalniki meteornih voda).
Deponija preostanka komunalnih odpadkov je samostojen objekt v okviru CERO.

Sprejemni kompleks
Pri vstopu na območje deponije komunalnih odpadkov Bukovžlak je že izgrajena vhodna tehtnica in vratarnica. Na vzhodni strani vratarnice je predvidena izgradnja izhodne tehtnice in s tem povezana razširitev dovozne ceste v dolžini ca. 60 m. Predvidena tehtnica bo tehnološko in oblikovno prilagojena obstoječi tehtnici in vratarnici.
Sortirnica za naknadno selektivno sortiranje zbranih frakcij plastike, kovin in papirja z demontažo kosovnih odpadkov
Na hribu (vzpetini) vzhodno od sprejemnega kompleksa bo z izkrčitvijo gozda urejen plato (velikosti ca. 21890 m2), kjer bodo izgrajeni objekti: sortirnica, kompostarna in demontažna hala. Kota tal pritličja objektov je enaka koti platoja ± 0.00 m in je 266 m abs. n.v. Dostop do platoja bo preko predvidenega priključka na dovozno cesto južno od platoja.
Sortirnica je predvidena za selektivno prebiranje (zbiranje) sekundarnih surovin: karton, papir, plastike, kovine, ki bodo ločene že na izvoru in jih bo tu mogoče še dodatno sortirati. V daljšem delu objekta je predvidena sortirna linija z napravo za baliranje (sortirni stroj). Na koncu tega dela objekta je vmesni objekt za garderobe, shrambe, sanitarije in prostore za delavce. Ob njem se objekt zaključi z zaprto halo, kjer se bodo odlagali kosovni odpadki in začasno skladiščili nevarni gospodinjski odpadki (do oddaje odstranjevalcem). Tu bodo posamezni kosovni odpadki požarno ločeni od ostalih.
Objekt sortirnice je okvirnih tlorisni dimenzij 27 m x 167 m ali 140 m, z vmesnim razmakom 12,50 m, višine od 8,10 m do 10,80 m. Streha je enokapnica, nagnjena k brežini. Kritina bo trimo pločevina. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz betonskih stebrov kvadratnega prereza 50/50 cm v rastru v eni smeri 625 cm, v drugi smeri 650 cm in 600 cm. Stebri imajo točkovne tipske temelje 200/200 cm. Strešna konstrukcija je istočasno stropna konstrukcija in je sestavljena iz primarnih tipskih I nosilcev, ter sekundarnih tipskih Y nosilcev. Med Y nosilci je v nekaterih poljih trakasta kupola, v drugih je kritina sestavljena iz primarnih in sekundarnih kovinskih profilov za pritrjevanje pločevinaste kritine. Zunanji zidovi so betonski, nad njimi pa polikarbonatne plošče, ki prepuščajo svetlobo. Sprednja fasada je delno betonska, delno pa v TRIMO pločevini, večji del pa zajemajo avtomatska dvižna vrata. V vmesnem objektu, kjer so garderobe in ostali spremljajoči prostori so predvidene opečne predelne stene. Objekt je višine 4 m in ima nadstrešnico na sprednji fasadi.
Kovinska nadstrešnica za demontažo kosovnih odpadkov je namenjena za prevzem ločeno zbranih frakcij, nastajajočih v gospodinjstvih in zbranih v zbirnih centrih za letno količino ca. 3500 ton kosovnih odpadkov. Nadstrešnica bo tlorisnih dimenzij ca. 20 m x 80 m, višine 5 m. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz kovinskih stebrov preseka 50/50 cm v rastru 700 cm. Kovinski profili strehe so iz T profilov v naklonu z vmesnim sredinskim profilom I 700. Na strehi so enoslojne polikarbonatne plošče. S strani brežine je nadstrešnica zaprta z leseno konstrukcijo-lesenimi lamelami.
Kompostarna za predelavo bioloških odpadkov
Kompostarna je zasnovana za kompostiranje ločeno zbranih bioloških frakcij nastajajočih v: gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih, pri obrezovanju parkov, zelenic. Kompostiranje čistih bioloških odpadkov bo potekalo v zaprtih kompostnih boksih, kjer bo zagotovljeno zračenje in odvajanje onesnaženega zraka v čiščenje.
Kompostarna je sestavljena iz dveh delov, okvirnih tlorisnih dimenzij 2 x (27 m x 37 m), višine od 8,15 m do 10,80 m. Streha je dvokapnica. Kritina je pločevinasta. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz betonskih stebrov kvadratnega prereza 50/50 cm v rastru v eni smeri 640 cm, v drugi smeri 1200 cm in 600 cm. Stebri imajo točkovne tipske temelje 200/200 cm. Strešna konstrukcija je istočasno stropna konstrukcija in je sestavljena iz primarnih tipskih I nosilcev, ter sekundarnih tipskih Y nosilcev. Med Y nosilci je v nekaterih poljih trakasta kupola, v drugih je kritina sestavljena iz primarnih in sekundarnih kovinskih profilov za pritrjevanje pločevinaste kritine. Okoli objekta je predviden betonski zid (spodnji del obodnega zidu), nad njim pa polikarbonatne plošče, ki prepuščajo svetlobo. Med obema deloma objekta je postavljen betonski zid z odprtino za dvojna dvižna vrata.
V II. fazi je predvidena izgradnja še enega dela kompostarne vzhodno od predvidenih objektov kompostarne v velikosti ca. 35 m x 35 m, oblikovno prilagojen ostalima objektoma kompostarne.
Južno od priključka na plato bo urejeno parkirišče (32 p.m.) v velikosti ca. 51 m x 16 m in dva usedalnika-lovilca olj.
V sklopu CERO je predviden en lovilec ojl za območje sortirnice in en lovilec olj za območje kompostarne. Pred lovilcem olj je predviden razbremenilnik za visoke vode ob nalivih.
Razbremenilnik je armiranobetonski objekt tlorisne površine ca. 1,50 m x 1,20 m (razbremenilnik I) in 1,50 m x 1 m (razbremenilnik II).
Lovilec olj je armiranobetonski objekt okvirne tlorisne površine 14 m x 4,30 m (lovilec olj I) in 11,60 m x 3,70 m (lovilec olj II). Objekt je dimenzioniran za kritični naliv 15l/s.ha in površinsko obremenitev 10 m3/(m2.h). Višina in oblikovanje objekta je prilagojeno sosednjim objektom.
Deponija za odlaganje preostanka odpadkov
Južno od obstoječe, že zaključene deponije komunalnih odpadkov je predvidena deponija preostanka odpadkov na površini približno 10 ha površine. Delno bo vkopana, delno pa v nasipu. Največji ukop je na njenem južnem robu, kjer je maksimalna globina ukopa 28,4 m, na severnem robu je globina ukopa 9 m. Ukop deponije bo izveden v naklonu brežine 1:2. Na vsakih 5-7 m višine je predvidena izgradnja 5 m široke berme z muldo v peti brežine za odtok površinskih vod z brežin. Mulda za odtok površinskih čistih vod je v peti gornje brežine in je zaščitena z betonsko kaneleto. Nadzemni del deponije bo izgrajen z obodnimi nasipi višine 1 m do 1,5 m. Nadzemni del deponije bo segal do višine 31 m, tako da je največja skupna višina deponije 52 m oziroma vključno s prekrivnim slojem 54,4 m. Absolutna kota vrha deponije je 324 m. Deponija bo polnjena od juga proti severu, pri čemer je vstop v deponijo s severne strani po obstoječi dovozni cesti, ki pelje do sedanje deponije komunalnih odpadkov v Bukovžlaku.
Na skrajnem južnem robu deponije je predvidena izgradnja manjšega zadrževalnika 2790 m2, ki zbira vse površinske vode, ki z južnega zaledja gravitirajo k deponiji. Te vode iz zadrževalnika se odvajajo v dolino po vzhodnem obrobnem jarku, ki bo priključen na obstoječi meteorni odvodnik. Izcedne vode bodo zajemale z drenažnim slojem nad tesnjenim dnom in s PEHD drenažo, ki bo priključena na bazen za izcedne vode (218 m2), ki bo na severovzhodni strani deponije, in kasneje na CČN Celje. Po obodih deponije ob odvodnih jarkih poteka interna transportna cesta v dolžini ca. 1,09 m.
Objekt mehansko biološke predelave (MBA) preostanka odpadkov pred odlaganjem
Vzhodno od obstoječe garaže in obstoječe dovozne ceste, ki pelje na obstoječo in predvideno deponijo, bo na območju sedanjega gozda urejen plato za objekt mehansko biološke predelave (MBA) preostanka odpadkov pred odlaganjem. Tehnologija mehansko biološke obdelave v objektu MBA bo natančno opredeljena v fazi izgradnje objekta. Zato so določeni maksimalni tlorisni gabariti: 53 m x 110 m, znotraj katerih je možna izgradnja objekta MBA, smiselno oblikovanega glede na izbrano tehnologijo.
Plato bo namenjen tudi za razkuževanje infektivnih odpadkov ter začasno skladiščenje in predelavo gradbenih odpadkov. Med platojem in obstoječo dovozno cesto bo izgrajena avtomatska pralnica za vozila in kesone.
Dostop do platoja bo iz obstoječe dovozne poti v obliki zanke. Plato bo urejen kot vkop na višini 264 m abs. n.v. Kota avtopralnice bo 261 m abs. n.v.

Po izgradnji platojev, deponije in dovoznih cest bo potrebno sanirati relief v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami.
Prometne površine (ceste, platoji, parkirne površine) bodo oblikovane skladno z obstoječim stanjem oziroma v skladu s sodobnimi principi oblikovanja.
Višinske razlike med platoji in terenom ter objekti so urejene z opornimi zidovi različnih višin. Zidovi naj bodo po materialu in strukturi sonaravno oblikovani.
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Gozdni robovi bodo sanirani z dosaditvijo avtohtonih grmovnic. Znotraj območja ureditve je potrebno ob upoštevanju obstoječih in ureditvi novih gozdnih vlak zagotoviti spravilo lesa. Mokrišče med obema platojema je treba v največji možni meri ohraniti in zasaditi z avtohtono vegetacijo.
Ostale površine bodo zatravljene.
Del humusa, ki bo odkopan zaradi izgradnje novih poti, platojev in delno deponije bo v I. fazi porabljen za rekultivacijo obstoječe deponije, ki je še v eksploataciji in ki se bo z odprtjem nove, zaprla. Začasni deponijski plato ostalega humusa bo na površinah II. faze deponije.
Celotni kompleks CERO bo ograjen z aluminijasto ograjo višine 2 m z možnimi izhodi na mestih spravila lesa in zaradi večje požarne varnosti.
Zunanje ureditve morajo biti usklajene tudi s konceptom ureditve Parka spomina Teharje (UN Park spomina Teharje, Uradni list RS, št. 9/95).

Za potrebe vodnogospodarske ureditve je bila narejena Vodnogospodarska dokumentacija za CERO, ki jo je izdelal Hidrosvet, d.o.o. Celje, št. načrta 113/03, marec 2003. Iz dokumentacije je razvidno, da sta znotraj območja urejanja dva potoka. Eden zbira vode iz območja predvidene deponije in teče proti severu zahodno ob obstoječi dovozni poti v kanalu do usedalnih bazenov, od tod naprej pa v potok Vzhodna Ložnica. Na kanaliziran potok se v območju med predvidenima platojema priključuje iz vzhoda manjši potok. Izgradnja predvidenih objektov CERO bo vplivala na omenjena potoka. Vse vodnogospodarske ureditve bodo izdelane skladno z rezultati vodnogospodarske dokumentacije za CERO, ki jo je izdelal Hidrosvet, d.o.o. Celje, št. načrta 113/03, marec 2003 in projektom za odvodnjavanje zalednih voda za zbirni center (Hidrosvet, d.o.o Celje, št. proj. 114/03).
Sanitarne vode bodo speljane v obstoječo kanalizacijo. Padavinske vode s strešin in utrjenih površin bodo preko peskolovov in lovilcev olj speljane v obstoječi kanalizirani potok skladno z 92. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Na območju predvidene deponije bo urejen odvod izcednih voda z drenažnimi cevmi 250 mm (v starem delu je taka rešitev že izdelana). Izcedne vode iz nove deponije se bodo preko črpališča zbirale v zadrževalnem bazenu, od koder bodo speljane po obstoječem kanalu v javno kanalizacijo in naprej na čistilno napravo. Izcedne vode bodo pred izpustom v kanal ustrezale zakonsko določenim parametrom izpusta. Zaledne vode na območju predvidene deponije bodo speljane v obstoječi kanalizirani potok.

Glavni dostop do območja CERO bo preko obstoječe dovozne ceste, ki pelje preko vstopne in izstopne tehtnice ter vratarnice do predvidene deponije. Na obstoječo dovozno cesto se bo vzhodno od vratarnice priključila nova dovozna cesta s katere bo možen dostop na plato sortirnice, kompostarne in demontaže. Južno od njih bo na cesto priključeno parkirišče in objekta lovilcev olj. Predvidena cesta bo speljana vse do obstoječe ceste, ki vodi do vojaškega kompleksa vzhodno od območja urejanja. Znotraj CERO bodo na novo urejeni tudi priključki na plato MBA in avtopralnice. Predvidena je tudi izgradnja interne transportne ceste po obodu nove deponije.

Znotraj CERO je predvidena hidrantna mreža, ki je zankasto oblikovana in bo priključena na obstoječi vodovod, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Nadzemni hidranti bodo narazen maksimalno 80 m, razdalja med hidranti in zidom pa znaša minimalno 5 m. Hidranti morajo biti nameščeni tako, da ne ovirajo transporta in so neovirano dostopni za posluževanje.

Na območju CERO sta predvidena dva lovilca olj. Eden za območje sortirnice in eden za območje kompostarne. Pred lovilcema olj sta dva razbremenilnika, ki služita za usmeritev kritičnega odtoka padavinskih voda iz lokalne kanalizacije v usedalnik-lovilec olj in za razbremenjevanje visokih voda direktno v odvodnik.
V mestno kanalizacijo in dalje na CČN Celje bodo speljane odpadne tehnološke vode in sanitarne odpadne vode.
Padavinske vode s strešin in utrjenih površin so preko lovilcev olj in razbremenilnikov speljane v odvodnik.
Sanitarne vode, ki nastajajo v upravni stavbi sortirnice in deloma v kompostarni bodo speljane v obstoječo kanalizacijo in nato na CČN Celje.
Izcedne vode iz nove deponije se bodo preko črpališča zbirale v zadrževalnem bazenu, od koder bodo speljane po obstoječem kanalu v javno kanalizacijo in naprej na čistilno napravo. Izcedne vode bodo pred izpustom v kanal ustrezale zakonsko določenim parametrom izpusta. Pri tem je potrebno upoštevati uredbo o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov.
Zaledne vode na območju predvidene deponije bodo speljane v obstoječi kanalizirani potok.
Odpadne vode iz avtopralnice morajo biti speljane preko usedalnika in lovilca olj v obstoječo interno kanalizacijo, ki je priključena na javno kanalizacijo in morajo pred izpustom v kanalizacijo ustrezati uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila.
Pri spuščanju onesnaženih in prečiščenih odpadnih voda je treba upoštevati uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja in pravilnik, ki določa minimalne tehnične in druge pogoje za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil.

Na obravnavanem območju je zahodno od vhoda obstoječa transformatorska postaja10/20/0.4 kV, na katero bodo priključeni predvideni objekti CERO skladno s pogoji soglasodajalcev. Obstoječa dovozna cesta od vhoda do območja nove deponije je že opremljena z javno razsvetljavo. Na novo bodo s sistemom javne razsvetljave osvetljeni platoji in nove dovozne ceste.

Objekt sortirnice bo priključen na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka ob cesti Celje-Proseniško ob upoštevanju že izvedenih TT priključkov na obstoječe objekte sedanje deponije komunalnih odpadkov v Bukovžlaku in ob upoštevanju pogojev soglasodajalca.

Na območju urejanja je že izgrajena manjša plinska elektrarna, ki izkorišča deponijski plin.
Postavljena je tudi bakla za sežig zajetega plina, v primeru ko plinska elektrarna ne obratuje. Na predvideni deponiji bo izveden sistem odplinjevanja, ki se poveže z obstoječim sistemom za izkoriščanje deponijskega plina.

Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
Odstranjena prst se odstrani in deponira ter uporabi za humusiranje brežin nasipov in ukopov, poškodovanih in manjvrednih tal. S sanacijo je potrebno pričeti že med gradnjo. Prst je potrebno odstraniti in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kvalitetnim materialom.
Med gradnjo je potrebno obvezno voditi evidenco o mestih in količinah odstranjene prsti, o začasnih deponijah ter o nadaljnji uporabi. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.

Zaščita podtalja in podtalnice na novem delu deponije mora biti izvedena v skladu s pravilnikom o odlaganju odpadkov. Nadzor nad deponijo bo potrebno izvajati z monitoringom kvalitete podtalnice ob deponiji in s kontrolo izcednih vod v zbirnem jašku za izcedne vode.

Odpadne vode iz sortirnice in kompostarne bodo speljane preko lovilca olj v javni kanalizacijski sistem.
Odpadne vode iz pralnice bodo preko usedalnika in lovilca olj speljane najprej v interno kanalizacijo od tu pa na javno kanalizacijsko omrežje.
Sanitarne odpadne vode bodo speljane v obstoječo kanalizacijo in naprej na CČN Celje.
Padavinske in zaledne vode bodo preko peskolovov in lovilca olj speljane v obstoječi kanaliziran potok. Pri načrtovanju ukrepov za varovanje povšinskih voda je potrebno upoštevati uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96 in 21/03) 2. uredba o emisiji snovi, pri odvajanju izcedne vode iz odlagališča odpadkov (Uradni list RS, št. 7/00).

Obravnavano območje je na vzhodni strani poraščeno z gozdom. Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Gozdni robovi bodo sanirani z dosaditvijo avtohtonih grmovnic. Znotraj območja ureditve je potrebno ob upoštevanju obstoječih in ureditvi novih gozdnih vlak zagotoviti spravilo lesa. Mokrišče med obema platojema je treba v največji možni meri ohraniti in zasaditi z avtohtono vegetacijo.
Zemeljska dela naj se izvajajo v največji meri v času mirovanja vegetacije. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje.
Za obnovo robov in nadomestne zasaditve se mora izdelati podrobni izvedbeni načrt, ki mora vsebovati izbiro in razpored vrst, velikost sadilnega materiala in načine vzdrževanja teh površin.

Zaradi vpliva CERO na naravne vrednote mora investitor med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti ukrepe za zavarovanje flore in vegetacije, favne in biotopov, in sicer:
– izvajanje zemeljskih del znotraj načrtovanih gabaritov CERO in uporaba obstoječih cest in poti za prevoze;
– za sajenje izbirati in uporabljati avtohtone in za rastišče značilne rastline, tako po rastlinskih vrstah kot po obsegu;
– zagotoviti je potrebno občasen geološki nadzor gradnje;
– v primerih, da se odkrijejo objekti geološke naravne vrednote (paleontološke, strukturne, mineraloške), je potrebno zagotoviti občasen geološki nadzor na celotnem območju gradnje. V primeru najdb, je o tem treba obvestiti strokovno službo za ohranjanje narave, ki poda smernice glede ohranjanja naravne vrednote. Dokumentacijo je potrebno posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Zaradi zmanjšanja vpliva objektov CERO in deponije komunalnih odpadkov na naravne in sonaravne habitate mora investitor med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti:
– izvajanje zemeljskih in vseh ostalih del bo po možnosti izven življenjsko pomembnih obdobij živali, v spomladanskem času razmnoževanja, v času gnezdenja ptic in migracij živali,
– ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestrih vegetacijskih sestojev z zasaditvijo avtohtonih vrst,
– izvedbo ukrepov, s katerimi bo vnaprej preprečen vpliv na floro, favno in biotope.

Celotno ureditveno območje je potrebno urediti tako, da:
– se ohranja oblikovanost brežin, ki zagotavlja ustrezno vključitev platojev v teren;
– se ohranja niveleta glavne dovozne ceste;
– se ohranjajo značilni elementi urbane in krajinske strukture;
– se v največji možni meri ohranja obstoječa zarast;
– se po posegu v prostor območje sanira s krajinskimi prvinami, značilnimi za obravnavani prostor.

V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi območje znotraj komunalne deponije v IV. območje varstva pred hrupom. To je območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti.

IV. območje                  nočna raven dBA   dnevna raven dBA
mejne ravni                  70                70
kritične ravni               70                80
mejne ravni za vire hrupa    68                68

Predvidena izgradnja in obratovanje objektov, spremljajoče infrastrukture in nove deponije ne bo obremenjevala okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V času gradnje objektov je potrebno upoštevati čas gradnje v roku delovnega časa.
Navedeni objekti morajo biti izvedeni v skladu s pravilnikom o tehničnih ukrepih in pogojih zvočne zaščite stavb (Uradni list RS, št. 14/99)
Investitor je dolžan upoštevati pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje ter izvajati monitoring, ki je določen v 28. in 29. členu te uredbe.

Deponijski plin (CO2 in metan) iz nove deponije se bo preko plinskih jaškov zbiral v plinski elektrarni, ki obratuje od leta 2003.
Za zmanjšanje emisij prahu je predvideno sprotno kompaktiranje in prekrivanje odloženih odpadkov. Za zmanjšanje raznosa lahkih odpadkov (PVC vrečke, kosi stiroporja ipd.) je predvidena postavitev lovilnih mrež, pravokotno na smer vetra, postavitev 2 m visoke ograje in zelene bariere.
Objekti, ki so potencialni vir vonjav (sortirnica, kompostarna) bodo zaprti.
Za preprečitev prekomerno onesnaževanja zraka med gradnjo, je predvidena primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče (asfaltiranje, močenje makadama, omejitve hitrosti). Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PGD, PZI in predloži v potrditev inšpekcijski službi pred začetkom gradnje.

Izločanje biološke komponente ter dnevno prekrivanje in kompaktiranje odpadkov je najbolj učinkovita preventiva za naselitev ptičev in glodalcev, ki lahko iz deponije prenašajo tudi bolezni.
V primeru povečanega pojava le-teh bo potrebna dodatna deratizacija in dezinsekcija.

Zaradi bližine gozda mora izvajalec med gradnjo upoštevati določbe uredbe, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.
Požarna varnost objektov CERO je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest, izgradnja vodovoda in hidrantnega omrežja pa zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
Vsi objekti in naprave bodo opremljeni z napravami za odkrivanje in javljanje požara ter z napravami in sredstvi za začetno gašenje požara.
V primeru požara in drugih nesreč so zagotovljene površine za varen umik ljudi in živali na utrjene površine ter na površine v okolici.
Na celotnem območju bodo označene poti za evakuacijo v primeru požara ali druge nesreče.
Za primere razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pred začetkom obratovanja CERO pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev.
Lovilna posoda s parkirišča za vozila z nevarnimi snovmi mora biti povezana s kanalizacijo preko lovilca olj in mora imeti zaporni organ za hitro zapiranje v primeru izlitja nevarne snovi.
Poleg tega so ob prometnih površinah načrtovane odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi izven območja prometnih površin oziroma izven območja kontrolirane odvodne.

Način zbiranja in odvoz odpadkov znotraj obravnavanega obmčja mora biti skladen z določili pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01) in občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje, (Uradni list RS, št. 67/99). Posode za odpadke bodo postaviti na ekološko tehnično ustrezen prostor, ki bo določen v PGD/PZI dokumentaciji. Kontejnerji in koši za smeti bodo oblikovani tako, da bo preprečen dostop živali (mali sesalci, insekti) do odpadkov.

Bližina Parka spomina Teharje zahteva izvedbo ukrepov, ki bodo zmanjšali negativni vizualni vpliv centra za ravnanje z odpadki. Zato je predvidena ustrezna rekultivacija oziroma zasaditev celotnega kompleksa, predvsem robnega dela.
Pri izkopavanju in vseh ostalih ureditvah je potrebno upoštevati odlok o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 12/93) ter zakon o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03).
Zaradi poteka dela območja UN za center za ravnanje z odpadki Celje–CERO preko evidentiranega območja grobišč vojnih in povojnih žrtev revolucije (Uradni list RS, št. 12/93, 9/95, 56/99) ter skladno s splošnimi usmeritvami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve-Sektor za veterane, vojne invalide in žrtve vojn kakor tudi komisije za razreševanja vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji, pri Vladi RS (v nadaljevanju »komisija«), je ob pripravljalnih delih za gradnjo CERO Celje predvideno:
– ob morebitnih najdbah posmrtnih ostankov pokopanih na območju del, je treba takoj obvestiti policijo, preiskovalnega sodnika, prav tako pa zaprositi za sodelovanje zdravstvenega inšpektorja,
– o morebitnih najdbah je treba takoj obvestiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma »komisijo«,
– posmrtne ostanke je treba po navodilih preiskovalnih organov in Sodnomedicinskega inštituta pri Medicinski fakulteti, za vsako osebo ločeno shraniti in označiti ter prepeljati v mrliško vežico do začasnega pokopa na pokopališču, ki bo določne naknadno, ali do morebitnega prevoza v drugo državo,
– v skladu z možnostmi je potrebno opraviti identifikacijo,
– izvajalec mora o pričetku sondažnih in drugih zemeljskih del obvestiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma »komisijo«,
– vse stroške v zvezi s prekopom nosi investitor,
– ukrepi v zvezi s potekom povezovalne ceste preko še neevidentiranih grobišč bodo določeni v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve oziroma »komisijo«.

Gradnja objektov CERO in deponije komunalnih odpadkov je možna v več etapah ali v celoti. Posamezna etapa gradnje mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto. Etape gradnje se določijo skladno s predvideno tehnologijo gradnje, v skladu z okoljevarstvenimi določili tega UN ter skladno s potrebami obratovanja posameznih sklopov tehnologije odlaganja odpadkov.

Pred pričetkom del mora biti določeno ničelno stanje okolja, ki je osnova za vzpostavitev sistema za nadzor vplivov na okolje. Nadzor mora potekati pred pričetkom del, v času gradnje, obratovanja in po zaključku odlaganja.
Na območju objektov za predelavo odpadkov naj se izvajajo sledeče meritve:
– hrupa,
– emisij snovi v zrak.
Meritve naj se izvajajo v skladu z monitoringom za hrup v okolju oziroma z emisijskim monitoringom.
Meritve prečiščenih odpadnih vod naj se izvajajo po obratovalnem monitoringu odpadnih vod iz virov onesnaževanja.

Na deponiji komunalnih odpadkov je potrebno izvajati stalni strokovni nadzor, ki zagotavlja varno obratovanje deponije. V načrtu monitoringa morajo biti naznačena nadzorna mesta, upravljalec deponije pa bo s poslovnikom zadolžen za organizacijo izvedbe kontrole, beleženjem rezultatov ter obveščanjem javnosti, če bi za to nastopila potreba.
Izvajane bodo naslednje meritve:
– meteoroloških parametrov,
– emisij snovi v zrak,
– prah in hlapne organske spojine,
– emisije snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene padavinske vode,
– parametri onesnaženosti podzemnih vod.
V skladu s pravilnikom o odlaganju odpadkov naj se v času obratovanja izvajajo naslednje meritve v okviru obratovalnega monitoringa:
– meteoroloških parametrov (količina padavin, temperatura zraka, hitrost in smer vetra, zračna vlaga in izhlapevanje, zračni pritisk),
– emisije snovi v zrak iz odlagališča (meritve imisijskih vrednosti, meritve CH(4), CO(2) in O(2) v odlagališčnem plinu, sestava odlagališčnega plina glede na H(2)S, H(2) in drugih plinov).
Meritve prahu in hlapnih organskih spojin se izvajajo po predpisih za imisijski monitoring snovi v zraku.
Meritve emisij snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene padavinske vode obsegajo meritve parametrov in se izvajajo po predpisih, ki urejajo mejne emisijske vrednosti snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč in obratovalni monitoring odpadnih vod iz virov onesnaževanja.
Meritve parametrov onesnaženosti podzemnih vod se izvajajo skladno s predpisom, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih vod z nevarnimi snovmi.
Pogostost kontrole bo določena z ozirom na fazo deponije s poslovnikom in sicer:
a) med obratovanjem,
b) po zaprtju.
Po zaprtju deponije bo potrebno izvajati monitoring še najmanj 10 let, sicer pa po datumu, ko se rezultati po petih letih razlikujejo le še za 10-15% vrednosti.

Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin in objektov v tem UN bodo natančno določene v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji UN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem UN, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih ali drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev najdejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehnološkega, prometnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
V grafičnih prilogah so določeni okvirni tlorisni gabariti, ki izhajajo iz funkcije objekta in tehnološkega postopka, ki se bo odvijal v njih, upoštevajoč odmike med objekti in objekti ter prometnimi površinami. V skladu s potrebami in tehnološkimi postopki so možne spremembe dimenzij na podlagi predhodne prostorske preveritve. Odstopanja od tehničnih rešitev, navedenih v tem UN, ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Območje ureditvenega načrta za center za ravnanje z odpadki Celje-CERO, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. proj. 749/03 v maju 2003, posega v območja veljavnih prostorskih aktov iz 3. člena tega odloka ter jih deloma ukinja in deloma spreminja. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost odloka:
– odlok o PUP za tehnološko-ekološko sanacijo in rekultiviranje komunalnega odlagališča v Bukovžlaku (Uradni list RS, št. 17/92 in 69/02).
Deli ureditvenih območij naslednjih veljavnih prostorskih aktov, ki so prikazani v grafični prilogi št. 2:
– odlok o PUP za območja Draga, severne Kompole, Laška vas, Ogorevc, industrijsko odlagališče Vrhe in gozd ob odlagališčih (Uradni list RS, št. 15/90 in 69/02),
– odlok o ZN odlagališče sadre in piritnih ogorkov v Bukovžlaku (Uradni list SRS, št. 6/83), se urejajo na podlagi določil tega odloka.

Ureditveni načrt za center za ravnanje z odpadki Celje-CERO, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. 749/03, je stalno na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.