Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90), 3. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98, 31/00, 24/01 in 7/03) ter 15. člena statuta Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Velika Polana na 5. seji dne 5. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Velika Polana
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na območju Občine Velika Polana. Na območju Občine Velika Polana so naslednja pokopališča:
– Velika Polana,
– Mala Polana,
– Brezovica.
Na teh pokopališčih se pokopavajo:
– vsi umrli v območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče.
Pokopališče je namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
Območje pokopališča obsega prostor za grobove, mrliško vežico, parkirišča in druge površine in objekte, ki sodijo k pokopališču.
2. člen
Pokopališče na območju Občine Velika Polana je sanitarno-komunalni objekt, ki ga upravlja občina neposredno preko režijskega obrata ali javnega podjetja ali z dajanjem koncesij na podlagi javnega razpisa oziroma na podlagi vloge o zainteresiranosti.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
3. člen
Umrle se čuva v mrliški vežici. V krajih okoliša, kjer na pokopališču ni mrliške vežice, se umrle čuva v drugi mrliški vežici, praviloma na območju občine, ali pa doma. Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili pooblaščenih organizacij ali zasebnikov.
Prenos na pokopališče v mrliško vežico je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
4. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Od trenutka smrti mora preteči najmanj 36 ur.
Točen čas pokopa določijo svojci umrlega v dogovoru z upravljavcem in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljavcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah, ki so v njegovi pristojnosti.
5. člen
Za mesto novega groba se dogovorita pred pogrebom upravljavec in naročnik pogreba.
6. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom za določen čas izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
7. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, žarni grob ali urejeno grobnico. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi soglasja pristojnega upravnega organa za notranje zadeve in po predhodnem soglasju pristojnega organa za zdravstveno varstvo, na območju katerih se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop ali v žarni grob.
8. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
9. člen
Pokopi so lahko vsak dan. V času ležanja pokojnika so mrliške vežice odprte od 7. do 23. ure.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
10. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Naročnik (plačnik) pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
– poslovitev od umrlega in pokop kot civilni obred,
– poslovitev od umrlega in pokop kot verski obred,
– tihi pokop (pokop v družinskem krogu),
– anonimni pokop.
11. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop.
Ob pogrebni svečanosti in času verskega obreda je upravljavec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na drug krajevno običajen način.
12. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika oziroma posmrtnih ostankov z mrliškega odra. Položitev krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki. Pogrebniki ostanejo v pogrebnem sprevodu ob krsti oziroma žari ves čas pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebu sodeluje godba ali pevci, zaigra godba žalostinko, potem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledijo govori govorcev in verski obred.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način oziroma drug primeren način, ki se dogovori z upravljavcem.
13. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče do kraja pokopa. Hkrati se lahko igra žalostinka.
Na pokopališču, kjer je mrliška vežica, mora biti pokojnik pripeljan v mrliško vežico najmanj 4 ure pred pogrebom.
14. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– v primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda zastavonoša z državno zastavo, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov,
– v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda zastavonoša z državno zastavo, nato sledi nosilec verskega obeležja in za njim prapori,
– za nosilci praporov gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi drugi udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom do groba. Razpored v sprevodu se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način oziroma drug primeren način, ki se dogovori z upravljavcem.
Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki z grobne jame spustijo grude zemlje, cvetico ali pokropijo z blagoslovljeno vodo.
15. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci …) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
Za oborožene sile Republike Slovenije, ki sodelujejo pri pogrebnih slovesnostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov in pogrebov delavcev Ministrstva za notranje zadeve, veljajo njihova pravila.
16. člen
Tihi pogreb je, če se na željo pokojnika ali svojcev o pogrebu ne obvesti javnosti.
Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka, razen drugega odstavka 11. člena.
Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij.
17. člen
Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev, ne opravlja pogrebna svečanost. Anonimni pokop opravi izvajalec javne službe ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.
18. člen
Pred izkopom jame je oseba, s katero je dogovorjen izkop, dolžna ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu ne poškoduje.
Če nastane poškodba, pooblaščena oseba v soglasju z upravljavcem ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati.
19. člen
Oseba, ki je zadolžena za izkop jame je dolžna zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu groba ter jih shraniti.
Najdene predmete mora najditelj izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer pa ravnati v skladu z veljavnimi predpis.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
20. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskih planom občine na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno rekreacijske površine in podobno.
Vsako pokopališče mora imeti ograjo (zid, živa meja, itd…), shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje odpadkov.
Pokopališče mora biti praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
21. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječih pokopališč v skladu s prostorskimi akti odloča občinski svet.
Preden se sprejme odločitev o opustitvi pokopališča morata podati svoje mnenje tudi pristojna zdravstvena inšpekcija in zavod naravne in kulturne dediščine.
22. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališčih v Občini Velika Polana so naslednje zvrsti grobov:
– enojni grob,
– dvojni grob,
– otroški grob,
– žarni grob in
– grobišča.
23. člen
Vsako pokopališče mora imeti načrt pokopališča, ki obsega:
– razdelitev na pokopališke oddelke in grobove,
– evidenco grobov in njihovih skrbnikov (najemniki),
– pokopane osebe v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega načrta in njegovo ažuriranje mora skrbeti upravljavec.
24. člen
Grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih.
Oddajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 10 let.
25. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih.
V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Če se žara shrani v obstoječ enojni, dvojni ali otroški grob, se tak grob ne pojmuje kot žarni grob.
26. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah, ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba, in iz vrstnih grobov, po poteku določene dobe.
27. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,8 m.
Širina enojnega groba je od 0,8 m do 0,9 m.
Širina dvojnega groba je od 0,9 m do 1,8 m.
Širina otroškega groba je 0,8 m.
Dolžina enojnih, dvojnih grobov je 2,1 m, otroških do 1,5 m.
Žarni grobovi so široki 0,7 m in dolgi od 1 m do 1,3 m. Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m, razdalja med grobovi pa 0,3 m.
Na novih ali razširjenih delih pokopališča se grobovi urejajo v skladu z ureditvenim načrtom.
Na starih delih pokopališča se grobovi urejajo v okviru obstoječih dimenzij, vse eventualne spremembe pa je možno izvesti le na osnovi bolj racionalnega načrta razdelitve, katerega izdela upravljavec v soglasju z najemniki grobov.
Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m.
28. člen
Zaradi postavitve spomenika zemlje z groba ni dovoljeno odstranjevati. Spomenik je dovoljeno postaviti takrat, ko se zemlja na grobu posede toliko, da je z groba ni potrebno odstraniti. Spomenik se lahko postavi le v skladu z ureditvijo obstoječega pokopališča in s pisnim soglasjem ter po navodilih upravljavca.
29. člen
Preko groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče. O tem odloča upravljavec.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične ali pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem pristojnega upravnega organa za zdravstveno varstvo.
30. člen
Ekshumacije, ki so uradno dovoljene in ekshumacije po želji strank, se opravljajo ob vsakem času. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih. Določila 29. člena ne veljajo za žarne grobove.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
31. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebo najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemodajalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
32. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za dobo 10 let. Po preteku te dobe se pogodba podaljšuje z vsakokratnim plačilom najemnine. Če pogodbena stranka po preteku dobe ne plača najemnine, jo upravljavec opozori z opominom. Če najemnik v nadaljnjih 30 dneh od prejema pisnega opomina ne poravna najemnine, je dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po prejetem opozorilu s strani upravljavca. Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem. Osnovno vzdrževanje opuščenega groba izvaja upravljavec na svoje stroške.
33. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se grobni prostor upošteva kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
34. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje dvakrat letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli grobni prostor, za katerega se plača pristojbina. Pristojbina se plača le ob prvi dodelitvi novega grobnega prostora.
35. člen
Upravljavec razveljavi sklenjeno najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora, po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo polletje,
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
36. člen
Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunavajo po ceniku, ki ga v obliki sklepa sprejme občinski svet na predlog upravljavca. Prihodki iz naslova najemnin za grobove v višini 70% so namenjeni za pokritje stroškov rednega vzdrževanja pokopališč in spremljajočih objektov, preostanek sredstev v višini 30% pa za investicijsko dejavnost.
Cene za najemnine grobov se določajo enkrat letno do konca februarja.
Duhovniki, redovniki in redovnice imajo pravico biti pokopani brez plačila najemnine.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
37. člen
V območjih pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, popivanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njih shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z vednostjo upravljavca.
Upravljavec je občinski organ dolžan obvestiti o vseh zgoraj navedenih kršitvah.
38. člen
Upravljavec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi načrt pokopališča,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa v dogovoru z naročnikom, organizira in opravlja pogrebe,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih – nadzira prekope grobov in razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njegovega funkcionalnega zemljišča,
– opozarja najemnike grobov o morebitni zapuščenosti najetih grobov.
Za verske objekte v sklopu pokopališča skrbi verska skupnost sama.
39. člen
Upravljavec je dolžan zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje. Investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov ter naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– zbirno mesto za odlaganje odpadkov,
– ograje in klopi v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča,
– ozvočenje na območju pokopališča.
40. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove. Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Upravljavec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne sme biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa upravljavec skladno z določbami 35. člena.
VII. NADZOR
41. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in pristojna inšpekcijska služba. Nadzor in ukrepanje se opravlja v okviru določenega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
42. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje upravljavec, če opusti predpisana ravnanja iz 35. člena in če ne izpolnjuje dolžnosti iz 38. in 39. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 37. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek kršitelj in najemnik groba, ki krši določila 27. člena tega odloka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Upravljavec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.
44. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Črenšovci, ki ga je sprejel Občinski svet občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 16/97).
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1-5/03
Velika Polana, dne 5. junija 2003.
Župan
Občine Velika Polana
Andrej Lebar l. r.
