Na podlagi 7., 32. in 33. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), drugega odstavka 2. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74, Uradni list RS, št. 14/90), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 do 22/00) in odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Velika Polana (Uradni list RS, št. 24/03) je Občinski svet občine Velika Polana na 5. seji dne 5. 6. 2003 sprejel

Obvezna lokalna gospodarska javna služba »dimnikarstvo« obsega pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, protipožarne in zdravstvene zaščite v obsegu, na način in ob pogostosti, kot jo določajo državni predpisi in standardi za obravnavano dejavnost in ta odlok (v nadaljnjem besedilu: dimnikarska služba).
Ta odlok predstavlja akt o načinu in izvajanju javne službe in koncesijski akt, s katerim se določijo pogoji za dodelitev koncesije. V Občini Velika Polana (v nadaljevanju: občina) se dimnikarska služba izvaja s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava.

Dimnikarska služba izvaja na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah naslednje storitve:
a) strokovno pregledovanje zaradi preverjanja, če so varne in v uporabnem stanju; strokovno pregledovanje je prvo, periodično (občasno) ali izredno,
b) mehansko čiščenje,
c) obratovalni monitoring emisij dimnih plinov iz kurilnih naprav,
d) izžiganje ali drugi postopki odstranjevanja katranskih oblog,
e) vodenje evidence dimnikarske službe: katastra kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, naprav za shranjevanje goriva, zbirk podatkov o emisijah kurilnih naprav v zrak, vrsti in porabi goriv ter opravljenih in neopravljenih storitvah dimnikarske službe itd.,
f) druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.

Uporabniki storitev dimnikarske službe so pravne ali fizične osebe, lastniki oziroma po njihovem pooblastilu neposredni uporabniki (najemniki, zakupniki in podobno) oziroma imetniki kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na območju občine.
Uporaba storitev dimnikarske službe je v obsegu, ki ga določa ta odlok, za uporabnike obvezna.

Dimnikarsko službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občin:
– izključno pravico opravljati dimnikarsko službo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje dimnikarske službe v skladu s predpisi v interesu varstva zraka in požarne oziroma zdravstvene zaščite.
Koncesionirano gospodarsko javno službo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun, na podlagi pooblastila koncedenta.
Koncesionar izdaja za kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave strokovna mnenja in poročila o meritvah, iz dejavnosti tega odloka, ki so določena z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi za območje, ki mu je dodeljeno.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. V ponudbi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registiran in da izpolnjuje pogoje za opravljanje dimnikarske dejavnosti,
– da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih izkušenj pri izvajanju dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične ali druge ustrezne smeri,
– da zaposluje najmanj eno osebo z ustrezno strokovno izobrazbo dimnikarske smeri in najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri izvajanju dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– da je usposobljen za vodenje katastra dimnikarske službe ter, da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami in poslovno usposobljenost;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti dimnikarske službe lahko povzroči tretji osebi;
– da zagotavlja interventno izvajanje dimnikarske službe na poziv uporabnikov ob vsakem času;
– elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika in
– druge pogoje potrebne za udeležbo (usposobljenost, sposobnost, nekaznovanost itd.) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo državni predpisi.

Posamezne storitve iz 2. člena se opravljajo v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih z veljavnimi državnimi predpisi.
Če državni predpisi ne določijo drugače oziroma če lokalni skupnosti dopustijo lastno opredelitev, velja na območju občine kurilna sezona za obdobje od 1. 10. tekočega leta do 31. 5. naslednjega leta.

Uporabniki imajo v zvezi z dimnikarsko službo naslednje obveznosti:
– zagotoviti, da so njihove naprave pregledane in očiščene tako, kot zahtevajo predpisi;
– omogočiti izvajalcu dimnikarske službe neovirano opravljanje storitev obravnavane javne službe;
– omogočiti izvajalcu dimnikarske službe prost dostop do kurilnih naprav, pomožnih naprav, potrebnih za obratovanje kurilnih naprav ter prezračevalnih naprav in naprav za dovod zgorevalnega zraka ter mu omogočiti vpogled v načrte naprav in v načrte zgradbe, v kateri so nameščene;
– prijaviti svoje naprave pooblaščenemu izvajalcu dimnikarskih storitev;
– za nove ali rekonstruirane naprave naročiti koncesionarju izdelavo strokovnega mnenja o njihovi primernosti in poročila naprav;
– sporočiti koncesionarju vsako spremembo na napravah, glede uporabljene vrste goriva in časa obratovanja, ki ima za posledico spremembo emisij snovi v zraku in vrste ter porabljene količine goriva;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra dimnikarske službe – obveznih zbirk podatkov;
– redno plačevati storitve dimnikarske službe v skladu z veljavno tarifo;
– v primeru nezadovoljstva s kakovostjo ali obračunom storitve praviloma najprej ugovarjati pri koncesionarju, šele v primeru nezadovoljivega odgovora pa pri koncedentu, pristojnemu inšpektoratu oziroma pristojnemu ministrstvu itd.;
– zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki nastalimi pri čiščenju.
Če uporabnik izvajalcu, ki ima namen opraviti dela v okviru dimnikarske službe, ne omogoči neoviranega dostopa do naprav ali mu ne omogoči vpogleda v obstoječe načrte, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojni inšpektorat in koncedenta, oziroma njihov pristojni organ.

Uporabnik ima od koncesionarja pravico zahtevati:
– vse obvezne in neobvezne storitve dimnikarske službe, ki so predmet storitev dimnikarske službe;
– zahtevati in pridobiti možnost vpogleda v evidence – kataster dimnikarske službe oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih s tem odlokom in s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja dimnikarskih storitev v okviru svojih pristojnosti,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve na področju občine,
– da koncesionarja pisno obvešča o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov,
– da koncesionarju zagotavlja takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti obseg in kakovost storitev.

Koncesionar je pooblaščen za vodenje katastra kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav.
Koncesionar je v skladu z 11. členom tega odloka dolžan na začetku koncesije koncedentu predati kataster kurilnih naprav.
Obseg in način vodenja katastra kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav ter način zbiranja podatkov se, v okviru določb tega odloka, predpiše s pravilnikom, ki ga sprejme koncedent.
Kataster vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis, oziroma podatke o:
– napravah za shranjevanje goriva,
– napravah za dovod zgorevalnega zraka,
– napravah za dovod in pripravo goriva in zgorevalnega zraka za zgorevanje,
– kurilnih napravah,
– dimovodnih napravah,
– prezračevalnih napravah na osnovi naravnega in umetnega obtoka zraka v prostorih s kurilnimi napravami in bivalnih prostorih,
– emisijah dimnih plinov in vrsti goriva,
– vseh opravljenih in neopravljenih storitvah dimnikarske službe.
Koncesionar je dolžan s katastrom oziroma z zbirkami podatkov ravnati kot s podatki, za katere velja varovanje osebnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem. Posameznemu uporabniku mora koncesionar na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj.

Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, pa ga mora vzpostaviti za vse kurilne naprave s toplotno močjo nad 10 kW s pripadajočimi napravami, najkasneje v 12 mesecih po pričetku izvajanja dimnikarske službe.

Pri uporabnikih izvaja koncesionar dimnikarsko službo na podlagi letnega programa dela, s katerim zagotavlja sistematično pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje vseh naprav.
O dnevu in približni uri izvajanja dimnikarske službe obvesti koncesionar vsaj 3 dni vnaprej uporabnika pisno ali z obvestilom, objavljenim v prostorih večstanovanjske zgradbe ali na krajevno običajen način.

Če izvajalec dimnikarske službe ugotovi tehnične ali druge nepravilnosti ali druge nepravilnosti na pregledani napravi, oziroma ugotovi druge okoliščine, zaradi katerih je ogrožena varnost pred požarom, ali obstaja možnost zastrupitve s plinom oziroma nedovoljenega onesnaženja zraka, je koncesionar dolžan na nepravilnost pisno opozoriti uporabnika, mu postaviti rok za odstranitev nepravilnosti ter se po preteku tega roka prepričati o dejanskem stanju. Če uporabnik nepravilnosti ne odpravi, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojni inšpektorat in koncedenta.
V primeru obstoja resne ali neposredne nevarnosti za življenje, zdravje ali premoženje, mora koncesionar pristojni inšpektorat obvestiti nemudoma.

Dimnikarska služba se financira iz plačil za storitve, ki jih koncesionar zaračunava uporabnikom v skladu z veljavno tarifo v svojem imenu in za svoj račun.
Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo v sklepu o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni na tem področju.
Sprememba tarife se izvede na predlog koncesionarja (ali koncedenta) in ga sprejme na podlagi statuta občine, pristojni organ občine. Pogoji za spreminjanje cen se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar plačuje koncedentu odškodnino za izvajanje javne službe (koncesijsko dajatev). Odškodnina se določa v obliki deleža od plačane vrednosti storitev dimnikarske službe. Dejanska stopnja, po kateri se plačuje odškodnina, se določi na podlagi ponudbe izbranega koncesionarja v razpisnem postopku.
Odškodnino mora koncesionar plačevati periodično (kvartalno) z enoletnim končnim obračunom, najkasneje do 31. 3. naslednjega leta.

Koncesionar je v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe, dolžan z zavarovalnico skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti povzročil tretji osebi.

Koncesionar, ki poleg obravnavane javne službe opravlja še druge dejavnosti, mora za dimnikarsko službo voditi ločeno računovodstvo po določililh zakona, veljavnega za gospodarske javne družbe. Smiselno enako velja tudi za koncesionarja, ki opravlja dimnikarsko službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.

Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled opreme ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster dimnikarske službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o finančnem stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih primerih.
Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o opravljenih in neopravljenih storitvah.

Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
Župan s sklepom o razpisu iz drugega odstavka tega člena določi natančne razpisane pogoje ter določi potrebno dokumentacijo, ki jo mora predložiti ponudnik. Z razpisanimi pogoji določenimi v sklepu o razpisu, ne sme župan posegati v pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so bili določeni s tem odlokom. Izhodiščna cena storitev se določi v sklepu o javnem razpisu.
Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost,
– kadrovska usposobljenost in število delavcev,
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja dimnikarske službe,
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste pravne osebe,
– cena,
– druge ugodnosti.
Merila po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Pred izborom opravi strokovno presojo ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Koncesijsko pogodbo v imenu občine podpiše župan.
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, vendar za najmanj 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje preneha s pretekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe, z odkupom, razdorom (odstopom od) koncesijske pogodbe, z odvzemom ali prevzemom v režijo.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja koncesionarja, razen v primeru 146. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ali njegove likvidacije oziroma z izbrisom iz ustreznega vpisnika ali registra.

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da soglasno in v skladu z odlokom o koncesiji ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razvezi pogodbe se določi sporazumno s pisnim aktom o razvezi (sporazum).

Koncedent lahko enostransko razdre koncesijsko pogodbo v primeru hujših kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih nepravilnosti ali neodpravljenih koncesionarjevih kršitev. Koncesijska pogodba se lahko enostransko razdre po sodni poti.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Hujše kršitve koncesijske pogodbe so zlasti:
– redno nespoštovanje veljavnih, tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževanih in drugih standardov in normativov za to dejavnost,
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja dimnikarske službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne,
– opustitev vodenja katastra,
– kršitev določb pogodbe glede zavarovanja odgovornosti dejavnosti,
– onemogočanje finančnega in strokovnega nadzora nad izvajanjem koncesije,
– namerna povzročitev ali povzročitev iz hude malomarnosti večje ekološke škode,
– neplačevanje koncesijske pogodbe.
Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen razdor koncesijske pogodbe se določijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijske pogodbe ni mogoče enostransko razdreti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale razdor, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, opredeljenih z odlokom o koncesiji.

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje občinskega sveta. Odkup koncesije se uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot šest mesecev od odločitve občinskega sveta.

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne opravljati koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
– če ne plačuje koncesnine.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje dimnikarske službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredviljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju dimnikarske službe v takih pogojih.

Če uporabnik – pravna oseba ali posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po drugem obvestilu koncesionarja ne omogoči opraviti obveznih dimnikarskih storitev iz 7. člena tega odloka ali nove in rekonstruirane naprave ne prijavi pooblaščenemu izvajalcu dimnikarskih storitev, se kaznuje z denarno kaznijo 100.000 SIT. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za ta prekršek z denarno kaznijo 50.000 SIT.
Če uporabnik – fizična oseba po drugem obvestilu koncesionarja ne omogoči opraviti obveznih dimnikarskih storitev iz 7. člena tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 SIT.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o podelitvi koncesije za obvezno javno službo za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, ki ga je sprejel Občinski svet občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 64/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.