Na podlagi prvega in drugega odstavka 42. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 in 110/02-ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja
pri delu in tehničnih ukrepih za dela
pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih
surovin z globinskim vrtanjem
PRVI DEL
– SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora izvajalec rudarskih del upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest v rudarskih obratih za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin z globinskim vrtanjem.
Prav tako se določbe tega pravilnika uporabljajo za vsa druga vrtanja (geomehansko, strukturno, hidrogeološko idr.), če gre, v skladu z zakonom o rudarstvu (v nadaljevanju: zakon), za vrtine, globlje od 30 m.
2. člen
Ta pravilnik določa tudi tehnične ukrepe pri raziskovanju in izkoriščanju nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda na kopnem in na morju.
Izvajalec rudarskih del mora določila pravilnika, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest, upoštevati vedno, kadar to zahteva narava dela in v skladu z oceno tveganj delavcev pri delu.
3. člen
Po tem pravilniku imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
1. dela pri raziskovanju mineralnih surovin so rudarska dela v določenem delu nahajališča mineralne surovine, da bi se ugotovile zaloge mineralnih surovin;
2. delovišče pomeni celotno delovno območje ali njegove dele na rudarskem obratu, ki so namenjeni raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem, na katerega imajo delavci dostop v zvezi z delovnimi zadolžitvami;
3. delovno dovoljenje je akt, v katerem so specificirani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom dela, in ukrepi, s katerimi se zagotovi varnost in zdravje delavcev pri istočasnem opravljanju sicer nenevarnih del, ki lahko pri medsebojnem učinkovanju povzročijo nevarne situacije;
4. globinsko vrtanje v smislu tega pravilnika je vsako vrtanje, s katerim se:
– pridobiva mineralna surovina z vrtanjem globinskih vrtin
– raziskuje z namenom takšnega pridobivanja
– oplemeniti pridobljena mineralna surovina za prodajo brez nadaljnje predelave
– izvaja vsa druga raziskovalna vrtanja z globinskimi vrtinami globine nad 30 m;
5. izkoriščanje mineralnih surovin z globinskim vrtanjem pomeni vse dejavnosti, pri katerih:
– se redno pridobiva mineralne surovine z vrtanjem vrtin;
– se izvaja poskusno vrtanje z namenom pridobivanja mineralnih surovin;
se izvaja priprava pridobljenih mineralnih surovin za prodajo, vendar brez obdelave takšnih materialov;
6. izvajalec rudarskih del je delodajalec v smislu določb zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in ki izpolnjuje predpisane pogoje za delo v rudarski dejavnosti, je v Republiki Sloveniji registriran za rudarsko dejavnost in ima ustrezno dovoljenje za izvajanje del;
7. odgovorna oseba je oseba, ki jo izvajalec rudarskih del pooblasti za izdajanje delovnih dovoljenj in ki ima druge naloge po določilih tega pravilnika
8. raziskovanje je faza inženirsko-geoloških in rudarskih del, ki se opravljajo za ugotavljanje kakovosti in količin rudninskih zalog ter za določitev potrebnih tehnoloških parametrov za raziskovane rudnine in spremljajoče kamnine;
9. Splošni akt o varnosti in zdravju pri delu je splošni akt izvajalca rudarskih del, s katerim je urejeno področje varnosti in zdravja pri delu v skladu s pravilnikom o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list RS, 68/01);
10. tehnični vodja je oseba, ki jo določi izvajalec rudarskih del in preko katere izvaja tehnično vodenje del in zagotavlja varnost in zdravje pri delu. V primeru nerudarskih izvajalcev del se šteje za tehničnega vodjo oseba, ki so ji poverjene smiselno enake naloge kot tehničnim vodjem rudarskih del pri rudarskih izvajalcih del;
11. ustrezen veljavni standard pomeni standard, ki se nanaša na določeno napravo ali pripravo ali njeno tehnično izvedbo oziroma postopek, za katerega je bil izpeljan predpisan postopek odobritve in objave po predpisih kake nacionalne ali mednarodne standardizacijske ustanove. Pri uveljavljanju standardov po tem predpisu se uporabljajo po vrsti standardi SIST, evropski standardi, standardi ISO, standardi DIN in drugi.
DRUGI DEL
– ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
IN ZDRAVJU DELAVCEV
I. SPLOŠNE OBVEZNOSTI IZVAJALCEV DEL
1. Splošno o obveznostih izvajalčevih del
4. člen
Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev mora izvajalec rudarskih del izvesti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
– so delovišča projektirana, zgrajena, opremljena, preverjena s poskusnim obratovanjem ter tako vzdrževana, da na njih lahko delavci izvajajo delovne naloge, ne da bi pri tem ogrožali lastno varnost in zdravje, kakor tudi ne varnosti in zdravja drugih delavcev;
– se na deloviščih, na katerih so prisotni delavci, lahko prične z obratovanjem le pod nadzorom odgovorne osebe;
– je delo, pri katerem nastopajo posebne nevarnosti, poverjeno le strokovno usposobljenim delavcem, ki delo izvajajo v skladu z izdanimi posebnimi navodili za delo;
– so vsa varnostna navodila delavcem razumljiva;
– je na delovišču zagotovljena prva pomoč;
– se izvaja v določenih časovnih obdobjih potrebno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu.
5. člen
Izvajalec rudarskih del, ki je pristojen za delovišče, mora izdelati splošni akt o varnosti in zdravju pri delu pred pričetkom izvajanja rudarskih del.
Splošni akt iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del sproti dopolnjevati, če se razmere na delovišču bistveno spremenijo.
Splošni akt iz prvega odstavka mora poleg sestavin, predpisanih s pravilnikom o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del, vsebovati tudi vse sestavine, določene s tem pravilnikom.
6. člen
Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati koordinacijo vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu. V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora določiti namen te koordinacije ter ukrepe in postopke za njeno uresničevanje. Koordiniranje ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu na delovišču izvajalca rudarskih del ne odveže odgovornosti za varno in zdravo delo njegovih delavcev.
Če so na istem delovišču prisotni delavci več različnih izvajalcev del, je vsak izvajalec rudarskih del odgovoren za izvrševanje ukrepov varnost in zdravja pri delu, ki sodijo v njegovo delovno področje.
Izvajalec rudarskih del mora nemudoma poročati rudarski inšpekciji o vseh skupinskih, hujših in smrtnih poškodbah pri delu ter o vseh nevarnih pojavih, ki so se pripetili na delovišču.
2. Seznanjanje delavcev z ukrepi varnosti in zdravja
pri delu
7. člen
Izvajalec rudarskih del sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so delavci seznanjeni z vsemi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovišču in posameznih delovnih mestih, zlasti pa z ukrepi, ki se nanašajo na uporabo in vzdrževanje:
– naprav za umik in reševalne opreme;
– komunikacijskih, opozorilnih in alarmnih sistemov.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da je seznanjanje delavcev razumljivo in prilagojeno njihovim sposobnostim in delovnim zadolžitvam.
Če se delavci premeščajo na drugačno delo ali delovišče, kjer še niso delali, jih je treba prej poučiti o specifičnih nevarnostih novega dela in delovišča ter o tehničnih predpisih, ki se nanašajo na to delo in delovišče.
Prav tako morajo biti poučeni o vseh nevarnostih, ki spremljajo delo na deloviščih globinskega vrtanja, monterji, ključavničarji, električarji in drugi, ki samo občasno opravljajo določene delovne naloge na teh deloviščih.
8. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da se delavci seznanijo z vsebino splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu ter z ukrepi za varno in zdravo delo na delovišču, kakor tudi z ukrepi za varovanje delavcev pred požari, eksplozijami in škodljivimi ozračji
3. Posvetovanje in sodelovanje z delavci
9. člen
Izvajalec rudarskih del se mora posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem na deloviščih in posameznih delovnih mestih.
Izvajalec rudarskih del mora obveznost iz prejšnjega odstavka uresničevati redno in zadosti pogosto, najmanj pa enkrat letno.
4. Zdravstveni nadzor
10. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezen zdravstveni nadzor nad zdravjem delavcev. Oblika in vsebina zdravstvenega nadzora mora biti prilagojena tveganjem za varnost in zdravje delavcev pri delu.
Zdravstveni pregledi delavcev se izvajajo v rokih in na način, določen s posebnimi predpisi.
II. POSEBNE OBVEZNOSTI IZVAJALCA
DEL GLEDE UREJENOSTI RUDARSKIH OBRATOV
ZA IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN
Z GLOBINSKIM VRTANJEM
1. Splošna varnostna pravila
11. člen
Na deloviščih in v drugih objektih se smejo nahajati samo tam zaposlene osebe razen tistih, ki jim iz utemeljenih razlogov za to izda posebno dovoljenje odgovorna oseba izvajalca rudarskih del, ki je določena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
12. člen
S stroji in drugo opremo in napravami smejo upravljati samo za to pooblaščene osebe, kar velja tudi za njihovo montažo, demontažo, popravilo in predelavo.
13. člen
Dela po tem pravilniku lahko opravljajo samo osebe, ki imajo opravljen zdravstveni pregled in so po mnenju zdravnika sposobne opravljati tovrstna dela.
Izdajanje ustreznih zdravstvenih spričeval urejajo posebni predpisi.
14. člen
Dostop na področje del je dovoljen samo zaposlenim osebam. Izjemoma je mogoč dostop drugim osebam na podlagi dovoljenja, ki ga izda odgovorna oseba, ki je določena v splošnem aktu o varstvu in zdravju pri delu.
Prepoved dostopa nezaposlenim osebam na delovišče mora biti objavljena na tablah, postavljenih na vseh dostopih na področje del in drugih krajih, kjer jih je lahko opaziti.
15. člen
Dostop osebam pod vplivom alkohola je na področje del prepovedan in jih je treba takoj odstraniti s področja del.
16. člen
Če se pričakuje, da bi zaradi izvajanja del prišlo do ogrožanja zemljišč ali objektov v okolici delovnega področja, je treba prizadete obvestiti, ogroženo območje pa vidno zaznamovati z opozorilnimi tablami.
Nemudoma je treba izvesti ukrepe, da se taka nevarnost odpravi, ogroženo območje pa začasno primerno ograditi.
17. člen
Za posledice neizvajanja teh ukrepov na kateremkoli področju ali fazi tehnološkega procesa, če ta odgovornost ni bila nikomur posebej naložena, je odgovoren tehnični vodja, v čigar pristojnost to področje ali postopek spada.
2. Stabilnost in trdnost
18. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da so delovišča, na katerih se izkoriščajo mineralne surovine z globinskim vrtanjem, primerno trdna, kot to zahteva namen njihove uporabe. Projektirana, zgrajena in opremljena morajo biti tako, da prenesejo pričakovane vplive oziroma sile iz okolja.
Izvajalec rudarskih del mora v obratih iz prejšnjega odstavka zagotoviti redno vzdrževanje in nadzor.
3. Organiziranje delovišča
19. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da je vsako delovišče urejeno tako, da so delavci zavarovani pred nevarnostmi in škodnimi vplivi.
Izvajalec rudarskih del mora sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi, da na delovišču ni škodljivih snovi ali njihovih odlagališč, ali pa mora zagotoviti njihov redni nadzor, s katerim preprečuje ogrožanje varnosti in zdravja delavcev.
Delovna mesta na delovišču morajo biti projektirana in oblikovana v skladu z ergonomskimi načeli ter s potrebami delavcev za varno izvajanje delovnih postopkov in gibanje med delom.
Za ureditev delovišča raziskovalnega vrtanja, kjer se uporabljajo mobilne vrtalne garniture in se ne pričakujejo nevarnosti, kot so izbruhi nafte, plina ali slojne vode, se smiselno uporabljajo določila predpisov, veljavna za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
Posebno nevarna dela, doIočena s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu, se smejo opravljati samo pod nadzorstvom strokovnih oseb, ki jih za to določi tehnični vodja. Na posebno nevarna dela se smejo razvrščati samo izkušeni in zanesljivi delavci.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da so območja, na katerih obstajajo posebne nevarnosti za varnost in zdravje delavcev pri delu, ograjena ter označena z ustreznimi varnostnimi znaki.
4. Odgovorne osebe – delavci, nadzorniki in vodje
A) Splošne opredelitve
20. člen
Vsak izvajalec rudarskih del za naloge s področja varnosti in zdravja pri delu določi odgovorne osebe.
Odgovorne osebe skrbijo, da so upoštevani vsi predpisi, ki se nanašajo na to področje. Odgovornost za varnost in zdravje pri delu je določena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu, posamezne osebe pa jo izvajajo v skladu z zakonom, tem pravilnikom in splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da je za vsako delovišče, na katerem so prisotni delavci, ob vsakem času zadolžena odgovorna oseba.
Odgovorne osebe morajo biti posebej usposobljene in kvalificirane v skladu s predpisi o rudarstvu in s tem pravilnikom.
Odgovorne osebe iz prejšnjega odstavka so: vodje skupin ali delovišč, nadzorniki, poslovodje, tehnični vodje izpostavljenih delovišč, obratov, več obratov in glavni tehnični vodja. Število in njihova medsebojna razmerja ter odgovornosti so določeni v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu in organogramu izvajalca rudarskih del.
Odgovorna oseba mora imeti potrebno usposobljenost v skladu s predpisi o rudarstvu. Odgovorne osebe opravljajo strokovni izpit:
– vodje delovišč do vključno visokokvalificiranega (IV. stopnja izobrazbe) delavca (vrtalca in podobno) – opravljajo strokovni izpit po internih pravilih izvajalca rudarskih del,
– nadzorniki in poslovodje – opravljajo strokovni izpit po internih pravilih izvajalca rudarskih del v prisotnosti rudarskega inšpektorja
– tehnični vodje in vodje tehničnih služb – opravljajo strokovni izpit po splošnih predpisih o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij in vodij tehničnih služb v rudarstvu.
Program strokovnih izpitov internega značaja določi izvajalec rudarskih del v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu v soglasju z rudarsko inšpekcijo.
a) Delavci
21. člen
Pri delu mora delavec uporabljati varnostne naprave in osebno varovalno opremo, ki so potrebna za varovanje življenja in zdravja delavca ter za varovanje varnosti obrata.
22. člen
Če delavec opazi, da grozi nevarnost za Ijudi in/ali premoženje, mora na to takoj opozoriti sosednje delavce in najbližjega nadrejenega delavca oziroma odgovorno osebo.
23. člen
Delavec sme pred koncem delovnega časa zapustiti delovišče izjemoma iz opravičenih vzrokov, samo s poprejšnjim dovoljenjem odgovorne osebe ali, če nastane nevarnost, zaradi katere se morajo delavci umakniti z delovnega prostora.
Delavec, ki je med delom zbolel ali ki se je poškodoval, lahko zapusti delovni prostor pred koncem delovnega časa le, če mu to dovoli odgovorna oseba. Po potrebi mora odgovorna oseba delavcu, ki zapušča delovni prostor zaradi bolezni ali poškodbe, določiti spremljevalca.
B) Vodje skupin ali delovišč
24. člen
Na delovno mesto odgovorne osebe vodje skupine ali delovišča se lahko postavi oseba, ki je vsaj kvalificiran delavec, (III. stopnja izobrazbe) in je na delovišču z enakimi ali večjimi nevarnostmi opravljala dela pod vodstvom odgovorne osebe najmanj dve leti, ali pa oseba, ki je uspešno končala ustrezno šolo za kvalificirane delavce in opravlja dela najmanj šest mesecev pod vodstvom odgovorne osebe.
Izvajalec rudarskih del lahko v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu za delavce iz prvega odstavka tega člena določi tudi višje zahteve glede usposobljenosti.
Vodja skupine ali delovišča mora v začetku izmene in med delom pregledovati, če je delovni prostor varen, zlasti glede podpiranja, zračenja, varnostnih naprav in podobnega. Ugotovljene pomanjkljivosti se morajo takoj odpraviti.
Če ugotovljenih pomanjkljivosti ni mogoče takoj odpraviti in obstaja nevarnost za zaposlene delavce, mora odgovorna oseba ustaviti delo na tem delovišču, odpeljati delavce na varen kraj, preprečiti dostop na delovišče in o teh ukrepih poročati nadzorniku.
Nadzornik mora ukreniti vse potrebno za zavarovanje delovišča.
25. člen
Ob zamenjavi delavcev na delovnem prostoru mora vodja delovne skupine, ki je končala delo, opozoriti vodjo delovne skupine, ki začenja delo, na izredne ali nevarne okoliščine.
Če se delavci ne zamenjujejo na delovnem prostoru, mora vodja delovne skupine, ki zapušča delovni prostor, sporočiti vodji svoje izmene okoliščine iz prvega odstavka tega člena, nadzornik pa mora to ustrezno sporočiti nadzorniku naslednje izmene in to vpisati v izmensko poročilo.
C) Nadzorniki
26. člen
Nadzorniki opravljajo nadzor dela podrejenih delavcev na njim določenem področju. Naloge nadzornikov so zlasti:
– skrb, da so delovni prostori varni, da so naprave, instalacije in druga sredstva za delo brezhibne;
– navajanje delavcev k temu, da opravljajo svoje delo na varen način, da se pri delu ravnajo po predpisih in ukazanih varnostnih ukrepih, prav tako tudi pri razvrstitvi na dela poučevanje delavcev o tem, katera od njihovih del so po svoji naravi nevarna;
– nadzor nad uporabo varnostnih naprav in osebnih varovalnih sredstev;
– skrben pregled krajev, kjer grozi nevarnost požara (ognja) ali eksplozije, vdora vode, blata in podobnega, in preverjati naprave za preprečevanje ali zatiranje takšnih nevarnosti;
– nudenje prve pomoči poškodovanim delavcem in skrb, da se hudo poškodovani in oboleli delavci takoj na ustrezen način oskrbijo.
Nadzorniki morajo najmanj enkrat med delom vsake izmene pregledati delovišča svojega področja, če za posamezne delovne prostore ni določen pogostejši obhod, in ob koncu izmene pisati v knjigo izmenskih poročil svoje ugotovitve o spremembah, ki so nastale med delom izmene, kakor tudi o nastalih nevarnostih in o opravljenih varnostnih ukrepih.
Nadzorniki se med delom svoje izmene ne smejo oddaljevati iz svojega področja, razen na poseben ukaz ali po odobritvi tehničnega vodje obrata.
Če izmenski nadzornik ne pride na izmeno ali pa ne more opravljati dela, mora tehnični vodja obrata zagotoviti nadzor v njegovem oddelku. Sicer se mora delo v tem oddelku ustaviti.
V knjigi izmenskih poročil mora biti razvidno, kdaj in kako je nadzornik ukrepal v teku delovne izmene, ko je odgovoren za nadzor.
Č) Poslovodje
27. člen
Kadar to zahteva obseg del in/ali število zaposlenih, se s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu določijo poslovodje kot vmesni člen med nadzorniki in tehničnimi vodji in njihove obveznosti glede števila pregledov delovišč in krajev, kakor tudi preverjanje dela nadzornikov njihovih oddelkov (področij).
Poslovodja mora kar najhitreje obvestiti tehničnega vodjo obrata o pomembnejših spremembah in nastalih nevarnostih v svojem oddelku (področju).
D) Tehnični vodje in vodje tehničnih služb
28. člen
Tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča mora zaradi preverjanja izvajanja varnostnih ukrepov pri delu in pravilnega opravljanja dela redno pregledovati obrat glede na svoje področje odgovornosti in v primeru nevarnosti takoj ustrezno ukrepati.
V knjigi dnevnih poročil mora tehnični vodja na kratko navesti, katere preglede je opravil, kakšne pomembne spremembe je opazil in kaj je ukrenil ali ukazal.
Tehnični vodja mora vsak mesec izdelati pismeno poročilo o stanju, spremembah in problemih varnosti na svojem področju odgovornosti.
S splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu je določeno, kako, kdaj in komu se predajajo dnevna in mesečna poročila.
Tehnični vodja neposredno določa, na temelju odobrenih načrtov in projektov, posamične varnostne ukrepe in je odgovoren za pravilno izvajanje teh ukrepov v okviru delovnega področja, za katero je odgovoren.
29. člen
Ustrezno prejšnjemu členu se v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu določijo odgovornosti posameznih vodij tehničnih služb glede varnosti in zdravja pri delu na njihovih delovnih področjih.
5. Predaja in prevzem poslov
30. člen
Pri nameščanju novih odgovornih oseb v tehnološkem procesu je treba opraviti predajo in prevzem poslov.
Predaja in prevzem poslov po prejšnjem odstavku se opravlja tako, da se oseba, ki posle prevzema po skupnem pregledu obrata in terena podrobno in natančno seznani s svojim področjem dela in odgovornostmi, z vsemi tekočimi problemi in nevarnostmi, s problemi Službe varnosti in zdravja pri delu, kakor tudi z vsebino knjige rudarskega nadzora.
O predaji in prevzemu poslov se sestavlja zapisnik, v katerega se vpiše stanje obrata s tekočo in perspektivno problematiko. Zapisnik podpišejo: predajalec in prevzemnik poslov, nadrejeni tehnični vodja oziroma osebe in člani komisije, v katerih navzočnosti sta opravljena predaja in prevzem. V primeru glavnega tehničnega vodje zapisnik podpiše direktor izvajalca rudarskih del.
31. člen
Vsaka odgovorna oseba mora pri odhodu na dopust predati posle svojemu namestniku. Pri tem se sestavlja kratek zapisnik o predaji in prevzemu poslov, v katerega se vpisujejo stanje in problemi, ki se morajo v času njegove odsotnosti reševati, kakor tudi opozorila o nevarnostih, ki bi Iahko nastale.
32. člen
Predajalec poslov mora dati, na zahtevo prevzemalca poslov, pismeno vsa pojasnila, ki jih ta zahteva.
5. Direktor
33. člen
Direktor izvajalca rudarskih del mora poskrbeti, da bodo v primeru nevarnosti ali nesreče, tehnični vodje, potrebni delavci in osebje reševalne službe v najkrajšem času na kraju samem zaradi izvajanja potrebnih varnostnih ukrepov. To določilo velja le za izvajalce del, ki izvajajo dela pri raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov, nevarnih in škodljivih plinov in slojnih voda.
Način zavarovanja po prvem odstavku tega člena mora biti obdeIan v načrtu obrambe.
6. Nadzor
34. člen
Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev med vsemi postopki mora izvajalec rudarskih del za opravljanje nadzora pooblastiti odgovorne osebe.
Izvajalec rudarskih del lahko sam izvaja nadzor iz prejšnjega odstavka, če je ustrezno usposobljen in ima kvalifikacije v skladu s predpisi o rudarstvu in s tem pravilnikom.
7. Strokovnost delavcev
35. člen
Na vsakem delovišču mora biti zaposleno zadostno število delavcev, ki morajo imeti potrebno strokovno izobrazbo, izkušnje ter usposobljenost, da lahko izvajajo dodeljene delovne naloge.
Če je za opravljanje določenih del ali za ravnanje in nadzorstvo nad določenimi deli predpisan strokovni izpit, se smejo taka dela zaupati Ie osebam, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo in ki so opravile strokovni izpit.
8. Obveščanje in usposabljanje delavcev
36. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavcem zagotoviti vsa potrebna obvestila in navodila v zvezi delovnimi razmerami in delovnimi postopki, ki jih delavci izvajajo pri delu. Če delovni postopki vključujejo tudi delovno opremo, morajo biti delavci za njeno uporabo ustrezno usposobljeni.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da so obvestila in navodila delavcem, popolnoma jasna, da ne bi bili zaradi tega ogroženi njihova varnost in zdravje ali varnost in zdravje drugih delavcev.
37. člen
Izvajalec rudarskih del mora usposabljanje delavcev za varno delo na deloviščih, na katerih so delavci običajno zaposleni, izvajati redno v primernih časovnih obdobjih. Namen takšnega usposabljanja je, da:
– se delavci, katerim so naložene posebne dolžnosti v primerih nevarnosti, usposobijo za izvrševanje svojih zadolžitev in da se njihovo znanje tudi preveri;
– delavci spoznajo pravilno uporabo in vzdrževanje reševalne opreme.
Izvajalec rudarskih del mora delavce, če to narekujejo razmere na delovišču, tudi praktično usposobiti za pravilno uporabo in vzdrževanje opreme za odkrivanje in gašenje požarov, kakor tudi opreme za alarmiranje in komuniciranje.
9. Pisna navodila
38. člen
Izvajalec rudarskih del za vsako delovišče sestavi pisna navodila o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu. V njih so navedene tudi osebe, odgovorne za ukrepanje in zadolžene za posebne naloge v primeru nevarnosti.
Pisna navodila morajo vključevati tudi praktične nasvete o varni uporabi delovne opreme, o namestitvi in uporabi opreme za umik in reševanje, ter opis postopkov, ki se morajo izvajati v nujnih primerih.
Vsa navodila izdaja tehnični vodja izvajalca rudarskih del.
10. Varne metode dela
39. člen
Na delovišču sme izvajalec rudarskih del uporabljati le takšne delovne metode, ki so prilagojene posebnostim delovnih postopkov in ki delavcem zagotavljajo varnost in zdravje pri delu. Za posamezne zahtevnejše postopke ali dela, pri katerih lahko nastopajo posebne nevarnosti, izda tehnični vodja posebna navodila, ki jih proti podpisu izroči delavcem ali odgovornim vodjem skupin. Taka dela oziroma postopki so določeni v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu, ki ga predpiše izvajalec rudarskih del.
40. člen
Na oddaljenih delovnih prostorih, če se v njihovi bližini ne opravljajo druga dela, morata delati najmanj dva delavca, od teh mora biti vsaj eden kvalificiran (III. stopnja izobrazbe).
Če sta si dva takšna delovna prostora tako blizu, da se delavci na njih Iahko sporazumevajo s klicanjem, je Iahko na vsakem od teh zaposlen Ie po en delavec.
Izvajalec rudarskih del v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu lahko s soglasjem rudarskega inšpektorja lahko določi, da na določenih manj nevarnih delovnih mestih dela en sam delavec. Kjer je na delovnem mestu zaposlen en sam delavec, mora izvajalec rudarskih del takšnemu delavcu zagotoviti reden nadzor ali pa mu dati na voljo ustrezno komunikacijsko opremo.
41. člen
Posebno nevarna dela, določena s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu, se smejo opravljati samo pod nadzorstvom strokovnih oseb, ki jih za to določi tehnični vodja. Na posebno nevarna dela se smejo razvrščati samo izkušeni in zanesljivi delavci.
42. člen
Na krajih, ki bi morali biti po teh predpisih zavarovani, vendar niso zavarovani, se ne sme delati, razen če se opravlja samo zavarovanje takšnih krajev. V takih primerih se mora delo opravljati v prisotnosti in pod neposrednim nadzorstvom odgovornega nadzornika.
8. Delovna dovoljenja in dokumentacija o varnosti
43. člen
Delovna dovoljenja (dovoljenja za izvajanje del) so lahko stalna in začasna.
Z izvajanjem sistema delovnih dovoljenj izvajalec rudarskih del preprečuje ogrožanje varnosti in zdravja delavcev pri istočasnem opravljanju sicer nenevarnih del, ki lahko pri medsebojnem učinkovanju povzročijo nevarne situacije.
Delovna dovoljenja (dovoljenja za izvajanje del) so določena z zakonom in jih izdaja pristojni upravni organ ali tehnični vodja izvajalca rudarskih del in morajo biti izdana pred začetkom del. Določati morajo pogoje in ukrepe, ki jih morajo delavci upoštevati pred, med in po delu. Način izdajanja dovoljenj za izvajanje del, ki jih izdaja tehnični vodja, je določen s splošnim aktom o varstvu in zdravju pri delu.
44. člen
O nesrečah (nezgodnih primerih) in poškodbah se mora pri izvajalcu del voditi razvid o kraju, vzroku in poškodovanemu delu teIesa. Na temelju tega razvida in analize vzrokov nezgodnih primerov in poškodb se morajo sprejeti ukrepi, ki preprečujejo ponavljanje takšnih primerov in poškodb.
Po smrtni ali hudi poškodbi delavca, kakor tudi po skupinski (mnoštveni) nesreči, mora poslovodja ali nadzornik izmene pri klicanju delavcev ob začetku dela vsake izmene tistega delovnega dne opozoriti na podlagi analize vzrokov in okoliščin, ki so povzročile nesrečo ali poškodbo, na napake in poudariti, kaj je treba v konkretnem primeru storiti, da zopet ne pride do nesreče ali poškodbe zaradi podobnih vzrokov ali v podobnih okoliščinah.
Voditi je treba razvid o zdravstvenem stanju in gibanju poklicnih obolenj delavcev, ki so zaposleni na deloviščih, ki so ogroženi zaradi škodljivega delovanja agresivnega mineralnega prahu ali škodljivih plinov.
45. člen
Vsa poročila v zvezi z delom izmene (izmenska poročila) in druga tehnična poročila, ki jih dobivajo tehnični vodje izvajalca rudarskih del, je treba hraniti najmanj tri Ieta.
11. Redni nadzor izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
46. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezno osebje oziroma službo, pristojno za redni nadzor izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti tudi redni nadzor vodenja sistema varnosti in zdravja pri delu, da bi si s tem zagotovil povratne informacije o njegovi učinkovitosti.
III. ZAHTEVE ZA UREJENOST STROJNE IN ELEKTRIČNE OPREME
1. Splošno
47. člen
Izbor, vgradnja, dajanje v uporabo, obratovanje in vzdrževanje strojne in električne opreme mora izvajalec rudarskih del izvesti v skladu z zahtevami za varnost in zdravje delavcev ter posebnimi predpisi, ki se nanašajo na delovna mesta in delovno opremo.
Če se električna oprema nahaja na območju, kjer obstaja nevarnost požara ali eksplozije zaradi vžiga plina, par ali hlapov, mora biti oprema primerna za varno uporabo na takšnem območju.
Če morajo biti delavci zaradi svoje varnosti opozorjeni na izpad delovanja posamezne opreme, mora biti takšna oprema opremljena z dodanimi varnostnimi napravami, ki javijo takšne dogodke.
48. člen
Delovna oprema mora imeti ustrezno konstrukcijsko varnost in trdnost.
Delovna oprema mora biti prilagojena namenu uporabe in pred uporabo brez opaznih pomanjkljivosti.
Električna oprema in naprave morajo biti ustrezne po velikosti in moči ter skladne z namenom njihove uporabe.
Strojna in električna oprema ter naprave morajo biti vgrajene tako, da so delavci zavarovani pred nevarnostmi, ki izhajajo iz njihovega delovanja.
2. Vzdrževanje
49. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti sistematično vzdrževanje, pregledovanje in preskušanje strojne in električne opreme ter naprav, za kar sprejme delovna navodila v pisni obliki.
Naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvaja le strokovna oseba, ki jo določi izvajalec rudarskih del. Strokovna oseba mora o vsakem pregledu in preskusu sestaviti zapisnik. Zapisniki o pregledih in preskusih morajo biti pri izvajacu del hranjeni na ustrezen način.
50. člen
Vzdrževanje varnostne opreme mora izvajalec rudarskih del zagotoviti z ustrezno organizacijo dela tako, da je vedno brezhibna in usposobljena za takojšnjo uporabo.
Vzdrževanje varnostne opreme mora biti usklajeno z delovnimi operacijami.
3. Zaščita vrtine pred izbruhom
51. člen
Med izdelavo vrtine in njenim izkoriščanjem mora biti ustje odprtine, odvisno od slojnih in delovnih pogojev, opremljeno s primerno opremo za preprečevanje izbruhov.
IV. ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
PRED EKSPLOZIJAMI, POŽARI,
ŠKODLJIVIMI OZRAČJI
IN DRUGIMI NEVARNOSTMI
1. Splošne opredelitve
52. člen
Za vsak obrat ali dislocirano delovišče mora biti izdelan načrt obrambe in reševanja pred skupinskimi nevarnostmi in nesrečami, ki je sestavni del splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu.
Način(e) obrambe, potrebno opremo in ukrepe določa tehnični vodja izvajalca rudarskih del s soglasjem odgovorne osebe službe za varnost in zdravje pri delu. Ob vsaki bistveni spremembi pogojev varnosti in zdravja pri delu je treba načrt obrambe in reševanja po istem postopku uskladiti.
Načrta obrambe in reševanja morajo imeti glavni tehnični vodja, vodja reševalne službe in služba varnosti in zdravja pri delu.
Tehnični vodja je odgovoren, da se enkrat na leto in po vsaki pomembni spremembi pogojev varnosti in zdravja pri delu opravijo ustrezne vaje z zaposlenimi na obratu in odgovornimi osebami oziroma službami izvajalca rudarskih del. Podrobnejše pogoje določi tehnični vodja v soglasju z odgovornimi osebami in službami izvajalca rudarskih del.
53. člen
Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati ukrepe, s katerimi zagotavlja zaščito pred pojavljanjem, odkrivanje in borbo proti požarom in preprečevanje prisotnosti eksplozivnih in/ali zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča. Te ukrepe predpiše v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
54. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti merjenje koncentracij eksplozivnih in/ali zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča.
V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del navesti mesta, kjer morajo biti nameščene naprave za avtomatično in kontinuirano merjenje koncentracij plinov. Izmerjene vrednosti morajo biti registrirane in shranjene na način, ki ga določi odgovorna oseba službe varnosti in zdravja pri delu.
Na deloviščih iz prvega odstavka mora izvajalec rudarskih del namestiti naprave za avtomatično alarmiranje in za prekinitev dovoda energije iz električnih napeljav, kakor tudi do motorjev z notranjim izgorevanjem.
55. člen
Kajenje je prepovedano na vseh področjih, kjer obstaja nevarnost eksplozije ali požara.
Uporaba odprtega ognja ali izvajanje del, ki bi lahko povzročila nevarnost vžiga, je prepovedano, dokler se ne izvedejo varnostni ukrepi, s katerimi se preprečiti nastanek požara ali eksplozije.
2. Preprečevanje eksplozij
56. člen
Izvajalec rudarskih del mora uvesti in izvajati ukrepe, s katerimi preprečuje nastajanje in zbiranje eksplozivnih mešanic vnetljivih plinov z zrakom. Na področjih, kjer obstaja nevarnost eksplozije, mora izvajalec rudarskih del še dodatno izvajati ukrepe za preprečitev vžiga eksplozivnih mešanic.
Izvajalec rudarskih del mora v načrtu obrambe in reševanja urediti tudi varovanje pred eksplozijami, v katerem podrobno opredeli potrebno opremo in ukrepe.
3. Varovanje pred zdravju škodljivimi ozračji
57. člen
Če se v ozračju delovišča zbirajo zdravju škodljive snovi, ali če se utegnejo tam zbirati, mora izvajalec rudarskih del izvesti ukrepe, s katerimi:
– prepreči njihovo razširjanje v ozračje delovišča;
– zagotavlja njihovo odstranjevanje z odsesavanjem na izvoru;
– razredči njihove koncentracije pod mejno vrednost.
Izvajalec rudarskih del mora ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajati na takšen način, da to ne predstavlja tveganja za zdravje delavcev. Ukrepi, ki jih izvajalec rudarskih del uporabi, morajo zagotoviti tako koncentracijo zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča, ki ne ogroža več zdravja delavcev in je v skladu s posebnimi predpisi.
58. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavcem na delovišču, na katerem bi lahko bili izpostavljeni škodljivemu ozračju, dati na razpolago ustrezno osebno varovalno opremo za varovanje dihal in opremo za oživljanje. Ta oprema mora imeti certifikat za uporabo v jamskih pogojih, ki ga izda pooblaščena ustanova.
Če so v ozračju delovišča strupeni plini, ali pa se lahko tam pojavijo, se mora v načrtu obrambe in reševanja podrobno določiti potrebna oprema ter potrebni varnostni ukrepi.
Načrt obrambe in reševanja mora biti vedno dostopen odgovornemu nadzorniku.
4. Poti za umik in izhodi v sili
59. člen
V primeru nevarnosti mora biti delavcem omogočeno, da se čim hitreje varno umaknejo z ogroženih delovnih mest.
Poti za umik in izhodi v sili morajo biti vedno proste in morajo biti po najkrajši poti speljane na prosto ali do varnega področja, varnega zbirnega mesta ali do varne evakuacijske točke.
Število, razpored in dimenzije poti ter izhodov v sili morajo ustrezati velikosti delovišča, zasedenosti z opremo in največjemu številu oseb, ki so lahko prisotne.
Delovni prostori in prostori za odmor morajo imeti najmanj dve ločeni poti za umik, ki morata biti kar se da daleč narazen ter biti speljani na varno področje, na varno zbirno mesto ali pa k varni točki za evakuacijo.
Če gre za zgradbe, se morajo vrata izhodov v sili odpirati navzven, če pa to ni možno, morajo biti nameščena drsna vrata.
Vrata izhodov v sili ne smejo biti zaklenjena ali zapahnjena z zunanje strani.
Poti za umik in izhodi v sili in k njim speljane dostopne poti in vrata, morajo biti dobro prehodni ter brez raznega odloženega materiala, tako da jih je možno vedno uporabiti brez ovir.
Poti za umik in izhodi v sili morajo biti opremljeni z varnostno razsvetljavo za slučaj izpada redne razsvetljave.
Poti za umik in izhodi v sili morajo biti označeni z varnostnimi znaki v skladu s posebnimi predpisi.
5. Zračenje zaprtih delovnih prostorov
60. člen
Za zagotovitev zadostne količine svežega zraka v zaprtih delovnih prostorih morajo biti izvedeni potrebni ukrepi, ki upoštevajo značilnosti delovnih procesov ter fizične aktivnosti delavcev pri delu.
V primeru, da se za zračenje uporabljajo prezračevalne naprave, morajo biti te vzdrževane tako, da so stalno usposobljene za obratovanje. Vsako prekinitev zračenja mora signalizirati opozorilni sistem povsod, kjer je to nujno za zaščito zdravja delavcev. Klimatske naprave ali naprave za umetno prezračevanje morajo obratovati tako, da delavci zaradi njihovega obratovanja niso izpostavljeni prepihu.
Vsako odlaganje zdravju škodljivih snovi ali umazanije, ki bi lahko zaradi svojih lastnosti povzročila onesnaženje ozračja na delovišču, je potrebno takoj odstraniti.
6. Temperatura v delovnih prostorih
61. člen
Med delovnim časom morajo biti delovni prostori ogreti na temperaturo, ki je prilagojena značilnostim delovnega procesa in fizičnim naporom na njih zaposlenih delavcev.
V prostorih za odmor in dežurstvo, garderobah, kopalnicah in straniščih, jedilnicah in prostorih za prvo pomoč mora biti temperatura prilagojena namenu teh prostorov.
Okna, svetlobni jaški in steklene površine morajo biti opremljeni z ustreznimi zastori, ki so prilagojeni značilnostim dela na delovišču in ki preprečijo neugodne vplive sončnih žarkov na toplotne razmere v prostoru.
7. Tla, stene, stropi in strehe delovnih prostorov
62. člen
Tla v delovnih prostorih morajo biti trdna, brez nevarnih izboklin, lukenj in podobnih neravnin ter odporna proti drsenju in ustrezno toplotno izolirana glede na značilnosti proizvodnje in fizični napor delavcev pri delu.
V delovnih prostorih morajo biti površine tal, sten in stropov takšne, da jih je možno čistiti ali prepleskati, oziroma vzdrževati v skladu s higienskimi standardi.
Prozorne ali prosojne stene, še posebno steklene stene v bližini transportnih poti, morajo biti izdelane iz nelomljivega materiala, vidno označene in zavarovane na takšen način, ki prepreči stik delavcev s takšnimi stenami ali poškodbe delavcev ob njihovem razbitju.
Brez ustrezne opreme, ki zagotavlja delavcem varno delo, je dostop na strehe, ki so pokrite z lomljivo kritino, prepovedan.
8. Naravna in umetna razsvetljava
63. člen
Razsvetljava na deloviščih mora biti taka, da delavcem omogoča varno in zdravo delo.
Delovišča morajo biti razsvetljena z naravno svetlobo. Ob upoštevanju neugodnih vremenskih razmer morajo biti delovišča opremljena še z ustrezno umetno razsvetljavo zadostne svetilnosti, ki zagotavlja delavcem ustrezno varnost in zdravje pri delu.
Vrsta razsvetljave delovnih prostorov ter povezovalnih prehodov mora biti tako izbrana in izvedena, da način razsvetljave ne predstavlja tveganj za poškodbe delavcev.
Delovišča, na katerih so delavci izpostavljeni nevarnosti, če umetna razsvetljava odpove, morajo biti opremljena z varnostno razsvetljavo ustrezne svetilnosti.
Razsvetljava mora biti projektirana tako, da zagotavlja stalno osvetlitev območij, na katerih se nahajajo komandni pulti, poti za umik in nakladalne površine ter druga nevarna območja.
Na deloviščih, ki so le priložnostno zasedena z delavci, se obveznost iz prvega odstavka tega člena nanaša le na čas, ko so na njih prisotni delavci.
9. Okna in svetlobni jaški
64. člen
Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave, katere je treba odpirati, zapirati ali kako drugače uravnavati, morajo biti projektirane tako, da je možno uravnavanje izvajati varno. Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave morajo biti nameščene tako, da ne predstavljajo nevarnosti za poškodbe delavcev, če so odprte.
Delavci morajo imeti na razpolago pripomočke za varno čiščenje oken in svetlobnih jaškov.
10. Vrata
65. člen
Razpored, število in dimenzije vrat ter material za njihovo izdelavo, se mora določiti glede na namen uporabe delovnih prostorov in glede na način njihove uporabe.
Nihajna vrata morajo biti izdelana iz prozornega materiala ali pa morajo imeti vgrajena prozorna okna. Prozorna vrata morajo biti vidno označena v višini oči.
V primeru, da prozorne ali prosojne površine v vratih niso izdelane iz nelomljivih materialov, tako da obstaja nevarnost, da bi se delavci poškodovali ob njihovem razbitju, morajo biti prozorne površine zaščitene pred razbitjem.
Drsna vrata morajo biti opremljena z varnostno napravo, da se prepreči, bodisi njihovo snetje ali pa iztiritev.
Vrata, ki se odpirajo navzgor, morajo biti opremljene z mehanizmom, ki prepreči njihov padec.
Vrata vzdolž poti za umik morajo biti vidno označena. Zagotovljeno mora biti, da se ob vsakem času in brez posebne pomoči lahko odprejo od znotraj ter odpiranje v primeru zasedenosti delovnih mest.
V neposredni bližini vrat, ki so namenjene za vozila, morajo biti še dodatna vrata za ljudi, ki jim morajo omogočiti varen prehod. Takšna vrata morajo biti vidno označena in vedno prehodna brez ovir.
Mehanska vrata morajo delovati tako, da ni nevarnosti za poškodbe delavcev.
Za zagotovitev umika v primeru nevarnosti morajo biti mehanska vrata opremljena z dobro vidnimi in dostopnimi napravami za ročno odpiranje vrat, če se sama ne odprejo ob izpadu električne energije.
Če so za preprečitev dostopa do določenega mesta nameščene verige ali podobne priprave, morajo biti te dobro vidne in označene z varnostnimi znaki.
11. Transportne poti
66. člen
Delovišča morajo imeti varne dostope, ki morajo v primeru nevarnosti delavcem omogočati hiter in varen umik.
Transportne poti, stopnišča, prehodi s pritrjenimi lestvami, površine za nakladanje in dovoz, morajo biti dimenzionirani in razporejeni tako, da glede na namen njihove uporabe zagotavljajo neovirano in varno gibanje oseb in vozil, predvsem pa, da ne prihaja do ogrožanja oseb, ki se nahajajo v bližini transportnih poti.
Dimenzije poti, ki so namenjene ljudem in/ali transportu materiala in ljudi, morajo biti dimenzionirane glede na število možnih uporabnikov in namena uporabe.
67. člen
Če se uporabljajo na transportnih poteh prevozna sredstva, mora biti zagotovljena zadostna varnostna razdalja med ljudmi in vozili. Zadostna varnostna razdalja mora biti zagotovljena tudi med transportnimi potmi za vozila in vrati, zapornicami, prehodi za ljudi, podhodi ter stopnišči. Transportne poti in dostopi morajo biti vidno označeni.
12. Nevarna področja
68. člen
Če obstajajo na delovnem prostoru nevarna področja, na katerih nastopajo za delavce posebna tveganja za padec v globino ali da nanje z višine padejo predmeti, morajo biti takšna področja opremljena z napravami, ki preprečujejo nepooblaščenim delavcem vstop na ta področja. Nevarna področja morajo biti vidno označena.
Ustrezni ukrepi morajo biti izvedeni za zavarovanje pooblaščenih delavcev, ki vstopajo na nevarna področja.
13. Velikost in prostornina delovnih prostorov – proste površine na delovnem mestu
69. člen
Delovni prostori morajo imeti površino, višino in prostornino v skladu s posebnimi predpisi.
Proste površine, ki so namenjene gibanju delavcev v delovnih prostorih, morajo biti takšne, da jim omogočajo svobodno gibanje ter varno izvajanje del.
14. Prostori za odmor
70. člen
Delavcem mora biti zagotovljen prostor za odmor, če varnost in zdravje delavcev glede na način izvajanja del to zahteva. Prostor za odmor ni potreben, če delavci delajo v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, kjer je možna ustrezna sprostitev med odmori.
Prostori za odmor morajo biti dovolj veliki glede na število zaposlenih in lahko dostopni. Opremljeni morajo biti z ustreznim številom miz in sedežev z naslonjali. V prostorih za odmor morajo biti uvedeni ukrepi za zaščito nekadilcev pred tobačnim dimom.
V primerih, ko prihaja med delovnim časom do pogostih prekinitev delovnega procesa, in ko delavci v času pripravljenosti med temi prekinitvami nimajo na razpolago prostora za odmor, jim morajo biti zagotovljeni drugi prostori, če to zahteva varnost in zdravje delavcev. V takšnih prostorih morajo biti uvedeni ukrepi za zaščito nekadilcev pred tobačnim dimom.
15. Zunanji delovni prostori
71. člen
Delovna mesta, transportne poti in druga področja ali zunanje naprave, na katera vstopajo ali na njih izvajajo delavci svoje delovne naloge, morajo biti tako organizirana, da se lahko na njih vozila in pešci varno gibljejo. Zunanja delovišča morajo imeti zagotovljeno ustrezno umetno razsvetljavo, če naravna osvetlitev ni zadostna.
72. člen
Če so delavci zaposleni na zunanjih deloviščih, morajo biti delovna mesta urejena tako, da:
– so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi razmerami in padajočimi predmeti;
– so delavci zavarovani pred škodljivim hrupom, plini, parami in prahom;
– omogočajo delavcem v primeru nevarnosti hitro zapustiti delovna mesta oziroma da omogočajo hitro reševanje in nudenje prve pomoči;
– so delavci zavarovani pred zdrsom ali padcem.
16. Upoštevanje potreb nosečih žena in doječih mater
73. člen
Nosečim ženam in doječim materam mora biti na primeren način omogočeno, da se lahko uležejo in odpočijejo.
17. Upoštevanje potreb invalidnih delavcev
74. člen
Delovišča morajo biti urejena tako, da so upoštevane tudi potrebe invalidnih delavcev. To se nanaša še posebej na vrata, prehode, stopnišča, prhe, umivalnike, stranišča in delovna mesta, na katerih so že zaposleni invalidni delavci, ali pa če se predvideva njihova zaposlitev.
V. DODATNE ZAHTEVE ZA UREJENOST DELOVIŠČ
NA KOPNEM
1. Odkrivanje in gašenje požarov
75. člen
V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del za delovišča, na katerih se izvajajo pridobivalna, gradbena, montažna ali vzdrževalna dela, določiti ukrepe za preprečevanje in odkrivanje požarov. Ukrepi morajo zagotoviti hitro in učinkovito gašenje odkritih požarov.
Izvajalec rudarskih del mora delovišča opremiti z ustrezno opremo za gašenje požarov, v primeru velike požarne ogroženosti pa tudi s požarnimi detektorji in z alarmnimi sistemi. Oprema za gašenje požarov mora biti delavcem lahko dostopna in enostavna za uporabo. Oprema za gašenje požarov mora biti na mestih, kjer se hrani, zavarovana pred mehanskimi poškodbami in toploto.
Izvajalec rudarskih del mora za posamezno delovišče sprejeti požarni načrt, v katerem določi vse potrebne ukrepe za odkrivanje, preprečevanje in gašenje požarov. Načrt mora biti na razpolago delavcem na delovišču.
V skladu s tveganji, ki so opredeljena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu, je potrebno na vseh ogroženih delovnih mestih zagotoviti ustrezne sisteme za odkrivanje in gašenje požarov ter alarmiranje, kamor spadajo zlasti:
– sistemi za odkrivanje požarov in alarmiranje;
– požarni hidranti, vodovodne napeljave in gasilne cevi;
– sistemi za poplavljanje z vodo;
– sistemi za avtomatsko gašenje s peno, vodo in drugimi mediji;
– sistemi za odstranjevanje plinov;
– prenosni gasilniki;
– oprema za gasilce.
Sistemi za odkrivanje in javljanje požarov morajo biti ločeni od ostalih sistemov ali pa morajo biti ustrezno zavarovani pred poškodbami na tak način, da njihova funkcija tudi v primeru požara ostane operativna. Če to ni možno, je treba takšne sisteme podvojiti.
Oprema za gašenje požarov mora biti označena v skladu s posebnimi predpisi. Oznake morajo biti obstojne in nameščene na primernih mestih.
2. Zagotovitev daljinskega upravljanja v nujnih
primerih
76. člen
V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora biti določen sistem za daljinsko upravljanje z varnega mesta v nujnih primerih. Ta mora vključevati nadzorne postaje na primernih lokacijah, varna zbirališča in evakuacijske postaje. Oprema mora vključevati sisteme, s katerimi se izolirajo in zapirajo vrtine, strojna oprema, cevovodi, v primeru zaprtih prostorov pa tudi zračenje.
3. Komunikacijski in alarmni sistemi
77. člen
Vsako delovišče, na katerem so prisotni delavci, mora biti opremljeno z alarmnim sistemom, ki oddaja takšen zvočni in svetlobni alarmni signal, da je vsak delavec na delovišču v primeru nevarnosti zagotovo opozorjen na nevarnost. Zvočni signal mora biti tako močan, da ga je možno razločno slišati v vseh delih delovišča, kjer so delavci prisotni. Alarmne naprave morajo biti na ustreznih mestih, ki morajo biti lahko dostopna, opremljene s stikali za ročni vklop.
Če delavci izvajajo dela na delovišču, ki ni stalno zasedeno z delavci, morajo imeti na razpolago ustrezne komunikacijske pripomočke. Komunikacija mora biti zagotovljena tudi med deloviščem, vodstvom izvajanja del in reševalnimi službami.
4. Zagotovitev varnega zbirališča in vodenje poimenskega seznama
78. člen
V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu morajo biti določena varna zbirališča na mestih, kamor se v primeru nevarnosti umaknejo delavci. Na zbirališču se morajo izvajati ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi varnost in red. Evakuacijske točke in zbirališča morajo biti lahko dostopna in zaščitena pred vročino, dimom in učinki eksplozij.
Na vsakem delovišču se mora voditi poimenski seznam prisotnih oseb, z navodili, ki jih določi tehnični vodja, pa mora biti določeno, kam se katere osebe umaknejo v primeru nevarnosti. Seznam mora biti ažuren.
Seznam oseb, ki so jim v primeru nevarnosti dodeljene posebne naloge, mora biti obešen na vidnem mestu na delovišču. Njihova imena morajo biti zabeležena v pisnih navodilih iz 38. člena tega pravilnika.
5. Oprema za evakuacijo in umik
79. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezne naprave za umik in reševanje, ki omogočajo delavcem v primeru nevarnosti takojšen in varen umik z delovišča. Delavci morajo biti usposobljeni za ustrezno ravnanje in za izvajanje potrebnih ukrepov v primerih nevarnosti.
80. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezno opremo za reševanje in umik, ki mora biti razporejena na dostopnih mestih ter pripravljena za takojšnjo uporabo. Takšna mesta morajo biti označena v skladu s posebnimi predpisi.
Kadar je uporaba poti za umik v sili otežena zaradi naravnih ali umetnih ovir ali če se v ozračju lahko pojavijo zdravju škodljive snovi, morajo biti delavcem na razpolago samoreševalni dihalni aparati za takojšnjo uporabo na delovnem mestu.
Delavci morajo biti za uporabo samoreševalnih dihalnih aparatov praktično usposobljeni.
81. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavce usposobiti za uporabo opreme za umik in izvajanje potrebnih ukrepov v primerih nevarnosti. V ta namen mora v rednih intervalih na vseh običajnih deloviščih organizirati ustrezne vaje.
Namen teh vaj je usposabljati delavce in preverjati usposobljenost delavcev, ki so jim v primeru nevarnosti poverjene posebne naloge v zvezi z uporabo, rokovanjem in delovanjem varnostne in reševalne opreme. Če je potrebno, morajo biti za to usposobljeni vsi delavci. Konkretna ureditev umika je določena z načrtom obrambe in reševanja, ki je sestavni del splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu.
6. Zahteve za urejenost pomožnih prostorov
a) Garderobe
82. člen
Delavcem morajo biti na razpolago ustrezne garderobe, če morajo zaradi značilnosti njihovega dela, zdravstvenih ali drugih razlogov nositi delovne obleke, če nimajo za preoblačenje na razpolago drugega primernega prostora.
Garderobe morajo biti ustrezno dimenzionirane, opremljene pa morajo biti s stoli, klopmi in garderobnimi omaricami ali obešali, ki omogočajo vsakemu delavcu, da med delom varno spravi svojo obleko in druge osebne stvari.
Če garderobe niso potrebne, mora biti vsakemu delavcu zagotovljeno mesto za shranitev njegovih oblačil.
Če delavci med delom prihajajo v stik z nevarnimi snovi, blatom ali vodo, morajo biti garderobne omarice ali obešala za delovno obleko ločene od tistih za čista oblačila. V garderobah morajo imeti delavci na razpolago naprave za sušenje mokrih delovnih oblek.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločene garderobe za moške in ženske, če to ni mogoče, pa mora zagotoviti njihovo ločeno uporabo.
Garderobe morajo biti urejene in vzdrževane v skladu s predpisi.
b) Kopalnice in umivalnice
83. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavcem zagotoviti primerne kopalnice, če to zahtevajo narava dela in zdravstveni razlogi. Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločene kopalnice za moške in ženske. Če to ni mogoče, pa njihovo ločeno uporabo.
Kopalnice s prhami morajo biti dovolj velike, da omogočajo vsakemu delavcu neovirano umivanje in primeren higienski standard. Prhe morajo biti opremljene z vročo in mrzlo tekočo vodo.
Če kopalnice niso potrebne, morajo biti v bližini delovnih mest in garderob na razpolago umivalnice z vročo in mrzlo tekočo vodo.
Umivalnice morajo biti ločene za moške in ženske. Če to ni mogoče, pa se mora zagotoviti njihova ločena uporaba.
Kopalnice in umivalnice morajo biti urejene in vzdrževane v skladu s predpisi.
c) Stranišča
84. člen
V bližini delovnih mest, sob za odmor, garderob ter kopalnic in umivalnic, mora izvajalec rudarskih del zagotoviti ustrezno število stranišč z umivalniki.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločena stranišča za moške in ženske. Če to ni mogoče, pa njihovo ločeno uporabo.
Stranišča morajo biti urejena in vzdrževana v skladu s predpisi.
7. Oprema in prostori za prvo pomoč
85. člen
Oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago na vseh mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere ter vrsta aktivnosti delavcev pri delu. Oprema mora biti označena z ustreznimi oznakami in lahko dostopna.
Glede na velikost obrata ali dislociranega delovišča, naravo njegove dejavnosti ter pogostost delovnih nesreč, mora biti zagotovljen eden ali več prostorov za prvo pomoč. V teh prostorih morajo biti izobešena navodila za nudenje prve pomoči. Prostori za prvo pomoč morajo biti opremljeni s potrebnimi pripomočki in opremo za prvo pomoč, omogočen pa mora biti dostop z nosili. Prostori morajo biti označeni v skladu s posebnimi predpisi.
Oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago tudi na drugih mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere.
Mesta, kjer je ta oprema shranjena, morajo biti ustrezno označena in lahko dostopna. Za uporabo razpoložljive opreme za prvo pomoč mora biti usposobljeno zadostno število delavcev.
8. Prometne poti
86. člen
Kadar se na delovnih mestih ali v njihovi bližini uporabljajo vozila na motorni pogon, mora biti njihovo gibanje urejeno s posebnimi predpisi internega transporta.
VI. DODATNE ZAHTEVE ZA UREJENOST DELOVIŠČ
NA MORJU
1. Splošno
87. člen
Izvajalec rudarskih del, ki je odgovoren za delovišče na morju, mora zagotoviti, da so v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu vključeni vsi ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri rednem obratovanju kot v kritičnih situacijah.
V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del:
– opredeliti posebne vire nevarnosti na delovnih mestih, vključno s tistimi, ki izhajajo iz spremljajočih dejavnosti, in ki bi lahko imele resne posledice za zdravje in varnost delavcev;
– oceniti tveganja iz prve alinee;
– sprejeti ustrezne varnostne ukrepe za nadzor tveganj iz druge alinee, še posebej pa za učinkovito in nadzorovano evakuacijo v nujnih primerih;
– vzpostaviti učinkovit sistem vodenja v normalnih in kritičnih razmerah.
88. člen
Izvajalec rudarskih del mora pri načrtovanju in izvajanju zahtevnejših faz delovnih postopkov na skupnem delovišču spoštovati procedure, ki so določene v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu, pri tem pa izvajati vse predpisane in potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vseh prisotnih oseb. Različni izvajalci del, ki izvajajo dela na istem delovišču, morajo pri določanju ukrepov za varnost in zdravje pri delu sodelovati.
2. Odkrivanje in gašenje požarov
89. člen
Za odkrivanje in gašenje požarov se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se uporabljajo za delovišča na kopnem.
Če je potrebno, se postavijo požarne bariere, s katerimi je mogoče požarno varno ločiti med seboj posamezna delovišča, objekte ali prostore.
3. Zagotovitev daljinskega upravljanja v nujnih
primerih
90. člen
Za ureditev daljinskega upravljanja v nujnih primerih se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se uporabljajo za delovišča na kopnem.
4. Komunikacijski in alarmni sistemi
91. člen
Za ureditev komunikacijskih in alarmnih sistemov se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se uporabljajo za delovišča na kopnem.
5. Zagotovitev varnega zbirališča in vodenje
poimenskega seznama prisotnih
92. člen
Za zagotavljanje varnega zbirališča in vodenje poimenskega seznama prisotnih se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se uporabljajo za delovišča na kopnem.
6. Oprema za umik in reševanje
93. člen
Izvajalec rudarskih del mora na vsakem delovišču zagotoviti opremo za umik in reševanje, ki omogočajo delavcem v primeru nevarnosti takojšen in varen umik.
Izvajalec rudarskih del mora delavce usposobiti za ustrezno ravnanje v nujnih primerih in jih še posebej izuriti v tehnikah preživetja in pri tem upoštevati merila, ki so določena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
Za vsak vrtalni postroj v morju mora biti v splošnem aktu določen ustrezen odzivni čas.
94. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezno reševalno opremo, ki mora biti razporejena na dostopnih mestih ter pripravljena za takojšnjo uporabo. Na vsakem delovnem mestu morajo biti zagotovljena ustrezna in zadostna evakuacijska sredstva za primer nevarnosti ter sredstva za neposreden umik v morje oziroma vodo.
95. člen
Izvajalec rudarskih del mora sestaviti načrt reševanja v morju oziroma vodi in evakuacijo delovnih mest v sili.
Načrt reševanja iz prejšnjega odstavka mora določati uporabo plovil in helikopterjev v pripravljenosti ter vključevati merila, ki zadevajo zmogljivost in reakcijski čas plovil in helikopterjev v pripravljenosti.
Plovila v pripravljenosti morajo biti opremljena tako, da izpolnjujejo zahteve glede evakuacije in reševanja.
96. člen
Vsako reševalno plovilo, kot so rešilni čoln, rešilni splav, rešilni pas ali rešilni jopič, mora biti:
– primerno in opremljeno za ohranjanje življenja za dovolj dolgo obdobje;
– na razpolago v zadostni količini za vse prisotne delavce;
– takšne vrste, ki ustreza delovnemu mestu;
– izdelano iz ustreznih materialov glede na njihovo funkcijo in okoliščine uporabe, ter vedno pripravljeno za takojšnjo uporabo;
– takšne barve, ki je na vodi dobro vidna, ter opremljeno s pripravami za pritegnitev pozornosti reševalcev.
Reševalna oprema mora biti v vsakem času na razpolago za takojšnjo uporabo.
7. Praktično usposabljanje delavcev za ukrepanje
v nujnih primerih
97. člen
Izvajalec rudarskih del mora za delavce na delovišču, na katerem običajno delajo, v rednih časovnih obdobjih organizirati praktična usposabljanja za ukrepanje v nujnih primerih, pri katerih se:
– delavci seznanijo z opremo za nujne primere in njenim delovanjem, se naučijo ravnati z njo, in da se preveri uspešnost opravljanja takšnih nalog;
– vsa oprema, ki se uporablja pri urjenju, pregleda, očisti, napolni ali nadomesti, ter vrne na mesto, kjer je običajno shranjena;
– preveri delovanje reševalnih plovil.
8. Zahteve za urejenost pomožnih prostorov
98. člen
Glede garderob, kopalnic in umivalnic, stranišč in opreme za prvo pomoč se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za delovišča na kopnem.
9. Prostori za nastanitev
99. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavcem, če to zahteva vrsta, obseg in trajanje delovnih operacij, zagotoviti prostore za nastanitev. Prostori za nastanitev morajo biti:
– zavarovani pred eksplozijo in požarom, dimom in plini;
– opremljeni s prezračevalnimi, grelnimi in osvetljevalnimi napravami;
– zavarovani pred hrupom, vonji in hlapi z drugih območij, ki bi lahko bili zdravju škodljivi, ter pred neprijaznim vremenom;
– ločeni od delovišč in dovolj stran od nevarnih področij.
Prostore za nastanitev in njihovo opremo je treba primerno vzdrževati.
100. člen
Prostori za nastanitev morajo imeti dovolj postelj ali pogradov za osebe, za katere se pričakuje, da bodo v prostorih spali. Prostori za nastanitev morajo biti dovolj veliki, da lahko tisti, ki v njih bivajo, shranijo svoja oblačila in osebno prtljago.
Zagotovljeni morajo biti ločeni spalni prostori za moške in ženske.
101. člen
V prostorih za nastanitev morajo biti kopalnice s prhami in umivalniki z vročo in mrzlo tekočo vodo. Kopalnice morajo biti dovolj prostorne, da vsakemu delavcu omogočajo neovirano umivanje v ustreznih higienskih razmerah.
Kopalnice morajo biti ločene za moške in ženske, če to ni mogoče, pa mora zagotoviti njihovo ločeno uporabo.
102. člen
Prostori za nastanitev morajo imeti zadostno število stranišč z umivalniki.
Stranišča morajo biti ločena za moške in ženske, če to ni mogoče, pa mora zagotoviti njihovo ločeno uporabo.
10. Helikopterske operacije
103. člen
Ploščadi za helikopterje na delovnih prostorih morajo biti dovolj velike in nameščene tako, da zagotavljajo neoviran dostop, ki tudi največjemu helikopterju omogoča uporabo ploščadi v najbolj neugodnih razmerah, ki se jih predvideva za helikopterske operacije.
Helikopterska ploščad mora biti načrtovana in zgrajena tako, da ustreza namenu uporabe.
104. člen
V neposredni bližini pristajalnega območja za helikopterje mora biti zagotovljena in shranjena oprema, ki je potrebna za uporabo ob nesrečah, v katerih so udeleženi helikopterji.
Na objektih, kjer so nastanjeni delavci, mora biti na helikopterski ploščadi med manevri helikopterja na voljo dovolj izurjenega osebja za ukrepanje v sili.
11. Določanje položaja objektov na morju oziroma
vodi – varnost in stabilnost
105. člen
Pri določanju položaja objektov na morju oziroma vodi mora izvajalec rudarskih del sprejeti potrebne ukrepe in določiti opremo za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki izvajajo dela povezana z globinskim vrtanjem. Uporabljena oprema in postopki morajo biti takšni, da zmanjšujejo tveganja za varnost in zdravje delavcev, ki izvajajo dela povezana z globinskim vrtanjem, ob upoštevanju tako normalnih kot kritičnih razmer pri delu.
Aktivnosti pri določanju položaja objektov na morju oziroma vodi mora izvajalec rudarskih del izvajati tako, da je zagotovljena stabilnost in varnost takšnih objektov.
TRETJI DEL
– TEHNIČNI UKREPI
I. SPLOŠNE ZAHTEVE
106. člen
Za vsako vrtino, eksploatacijsko polje in objekt oziroma skupino objektov vodi izvajalec, ki raziskuje in izkorišča nafto, zemeljske pline in slojne vode, ustrezno dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi.
107. člen
Izvajalec mora kot dokumentacijo izdelati tudi tele osnovne karte in profile:
– pregledno karto prostora, na katerem opravlja raziskovanja, oziroma njihovih delov;
– geološko karto prostora, na katerem opravljajo raziskovanja, oziroma njegovih delov, in sicer:
– pregledno geološko karto,
– podrobno geološko karto;
– karto geofizikalnih meritev (gravimetrije, magnetometrije, seizmike oziroma geoelektrike);
– geološko karto eksploatacijskega polja;
– topografsko karto eksploatacijskega polja;
– geološke profile, in sicer:
– geološki profil značilnih vrtin,
– geološki profil eksploatacijskega polja.
Kartografsko dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena je treba spremeniti po vsaki spremembi na prostoru, na katerem se raziskujejo in izkoriščajo nafta, zemeljski plini in slojne vode.
Pri vrtanju vrtin za raziskovanje nad 30 m globine mora izvajalec izvajati dela skladno s tehnično dokumentacijo za izvajanje del. Tehnična dokumentacija za hidrogeološko ali geomehansko vrtanje, katera mora glede na namen in obseg smiselno vsebovati dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena, je lahko v obliki veljavnega tipskega rudarskega projekta.
108. člen
Geodetske meritve za izdelavo kart in profilov iz prejšnjega člena tega pravilnika se opravljajo po posebnih tehničnih predpisih.
II. VRTALNE NAPRAVE IN PRIPRAVE
109. člen
Za električne motorje, priprave in napeljave, ki se uporabljajo pri raziskovanju in izkoriščanju nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda, se uporabljajo predpisi o njihovi konstrukciji in uporabi v posameznih nevarnostnih conah.
Za električne motorje, priprave in napeljave, ki se uporabljajo pri raziskovalnem vrtanju, se uporabljajo predpisi o njihovi konstrukciji v posameznih nevarnostnih conah.
Določila členov iz tega poglavja se smiselno uporabljajo za male garniture za potrebe geomehanskega in strukturnega vrtanja, kakor tudi za vrtalne naprave za hidrogeološko vrtanje.
110. člen
Zgorevalni motorji, ki se uporabljajo pri vrtanju in aktiviranju ter preskušanju vrtin, morajo biti konstruirani tako, da s svojimi sesalnimi in izpušnimi pripravami ter drugimi svojimi deli ne morejo povzročiti vžiga vnetljivih zmesi plinov ali par.
Priprava za izpušne pline iz prvega odstavka tega člena ne sme imeti na zunanjih površinah višje delovne temperature od 350°C.
Zgorevalni motorji morajo imeti pripravo za hitro gašenje ob nevarnosti.
111. člen
Za tlačne posode se uporabljajo predpisi o tehničnih normativih zanje.
Zaščitne in druge cevi za dela v vrtini morajo biti izdelane po ustreznih veljavnih standardih.
Naprave in opremo pod tlakom je treba redno pregledovati v skladu z veljavnimi predpisi.
112. člen
Prenosni rezervoarji za izplako morajo biti take konstrukcije, da zdržijo potrebne napetosti.
Če gre za raziskovanje in izkoriščanje nafte, zemeljskega plina ali slojnih voda, morajo imeti prenosni rezervoarji cevi za odvod plinov s pripravo za prekinitev plamena, priprave za zapiranje, odprtine za čiščenje in priključek za ozemljitev.
113. člen
Prenosni rezervoarji za nafto ali naftne derivate, ki se uporabljajo pri obdelavi vrtin in drugih rudarskih delih v vrtini, morajo biti pokriti.
114. člen
Za rezervoarje za priročno uskladiščenje pogonskega goriva, ki držijo več kot 250 litrov in ki so sestavni del vrtalne naprave za aktiviranje ali preskušanje vrtine ali za druga rudarska dela, se uporabljajo normativi iz 112. člena tega pravilnika.
Rezervoarji morajo biti dvoplaščni in morajo imeti kazalce nivoja.
115. člen
Pretakališča, tirnice in tirniške priprave morajo biti izdelani po veljavnih predpisih.
116. člen
Na stolpu vrtalne naprave mora biti na vidnem mestu plošča z naslednjimi podatki: ime proizvajalca, ki je izdelalo stolp, leto izdelave stolpa ter dovoljena maksimalna obremenitev stolpa.
117. člen
Delovna ploščad stolpa mora biti izdelana iz trdnega materiala in izvedena tako, da zagotavlja varno delo.
Če je delovna ploščad več kot 1 m nad tlemi, mora biti ograjena z najmanj 1 m visoko zaščitno ograjo, ki ima pri dnu 0,15 m visok robnik.
Prag, na katerega se postavijo vrtalne cevi, mora biti pritrjen tako, da se cevi ne morejo premikati ali odvrteti.
Med nezavarovanimi premičnimi pripravami, postavljenimi na podaljšku delovne ploščadi stolpa, mora biti najmanj 0,80 m prostega prostora za prehod. Če je širina prostora manjša, prehod ni dovoljen.
118. člen
Jeklene lestve, postavljene na zunanji strani konstrukcije stolpa, morajo biti ustrezno zavarovane s hrbtnim varovalom, če to dopušča konstrukcija stolpa.
Pri hoji po lestvah se mora uporabljati pas z dvema sponkama ali drugo zanesljivo pomožno sredstvo za zavarovanje proti padcu.
Lestve morajo biti zadosti trdne in zdržljive, klini na njih pa morajo biti od konstrukcije stolpa oddaljeni najmanj 15 cm.
Prehodi z lestev na počivališča morajo biti zavarovani s podesti.
Dostop na delovno ploščad stolpa, ki je dvignjen več kot 0,5 m od tal, mora biti zavarovan z najmanj dvemi stopnišči, ki ne smeta biti na isti strani stolpa. Stopnišči morata imeti na vsaki strani zadosti trdne, 1 m visoke podeste.
119. člen
Če je stolp obložen z opaži, mora imeti najmanj dve odprtini, dovolj veliki, da omogočajo hiter umik delavcev v primeru potrebe.
Vrata na odprtinah morajo biti izdelana tako, da se odpirajo navzven in da se sama ne morejo zapreti.
Zgornja delovna ploščad stolpa mora imeti vrata, ki se odpirajo navzven in ki morajo biti izdelana tako, da se je mogoče ob potrebi po zunanji strani stolpa z lahkoto in zanesljivo spustiti na tla po vrvi, lestvi ali drogu.
120. člen
Stolp mora biti jeseni in pozimi, kadar je zunanja temperatura nižja od 15°C, vsaj 3 m visoko od poda obložen s primernim materialom.
Na zgornji delovni ploščadi stolpa mora biti stalni zaklon, ki varuje delavce pred slabim vremenom.
Na napravi za aktiviranje in raziskovanje vrtin s stolpom mora biti delovno mesto upravljalca naprave zavarovano pred slabim vremenom.
Stolp in z njim neposredno povezani prostori se smejo ogrevati samo posredno. Grelniki v teh prostorih se ne smejo segrevati nad 200°C.
121. člen
Vsak stolp na vrtalni napravi mora imeti pripravo za varno spuščanje delavcev.
Če je priprava iz prvega odstavka tega člena sestavljena iz varnostne jeklene vrvi in varnostnega stola, mora imeti pribor za zaviranje in varnostni pas. Varnostna jeklena vrv mora biti brezhibno in varno pritrjena, mesto, kjer je zasidrana, pa mora biti oddaljeno od stolpa najmanj toliko, kolikor znaša dvakratna višina delovne ploščadi stolpa.
122. člen
Nepremični konec delovne vrvi mora biti zasidran tako, da najbolje ustreza konstrukciji stolpa.
123. člen
Vrtalni pribor, kot na primer: vitel, boben z ravnalcem vrvi, škripci z omejilnikom za avtomatsko ustavitev pomičnih škripcev, kavelj z varnostnim zapiralom, izplakovalna črpalka, izplakovalna glava, izplakovalna cev, vrtalno orodje in drugo mora biti v skladu z ustreznimi veljavnimi standardi.
124. člen
Vrtalna naprava mora imeti kazalec in napravo za registriranje obremenitve na kavlju.
125. člen
Navpični del izplakovalnega cevovoda mora biti praviloma pritrjen na nogo stolpa.
Izplakovalna cev mora biti na enem koncu pritrjena z varnostno verigo ali jekleno vrvjo na konstrukcijo stolpa ali njegov navpični del, na drugem koncu pa na izplakovalno glavo.
126. člen
Če je izplakovalna cev sestavljena iz več delov, morajo biti deli med seboj dobro spojeni, tako da se njihovi spoji ne morejo ločiti.
127. člen
Če se transportira nafta ali plin od vrtine do rezervoarja oziroma uporabnika po cevovodih, morajo biti cevovodi izvedeni po veljavnih predpisih o graditvi cevovodov in ustreznih veljavnih standardih.
III. VRTANJE
128. člen
Vrtalni stroj, vrtalni stolp in njegova delovna ploščad morajo biti izdelani tako, da lahko zdržijo največjo dovoljeno obremenitev med delom.
Določila členov tega poglavja se smiselno uporabljajo za male garniture za potrebe geomehanskega in strukturnega vrtanja, kakor tudi za vrtalne naprave za hidrogeološko vrtanje.
129. člen
Posameznih sestavnih delov konstrukcije stolpa ni dovoljeno nenamensko obremenjevati (pritrjevati nanje verige ali vrvi, da se potegnejo v sklop težki predmeti ipd.) in ne oslabiti (z vrtanjem lukenj, rezanjem ipd.).
130. člen
Sorniki, privijala ipd., ki utegnejo med delom zaradi vibracij popustiti, morajo biti zavarovani, da ne morejo popustiti in ne izpasti.
131. člen
Preden se začne vrtati, je treba ustje vrtine na ustrezen način zavarovati z vgraditvijo površinskih zaščitnih cevi.
132. člen
Pred vgraditvijo (spuščanjem in cementiranjem) je treba zaščitne cevi opremiti tako, da jih je mogoče neovirano spustiti do globine, ki ustrezajo namenu vrtine.
133. člen
Vgrajena kolona zaščitnih cevi mora biti neprepustna.
Pri preizkušanju neprepustnosti vgrajene kolone zaščitnih cevi ne sme presegati preskusni pritisk meje dovoljenega notranjega pritiska kolone zaščitnih cevi, ki se preskuša, pri čemer se med preizkušanjem, ki ne sme trajati manj kot 30 minut, pritisk na manometru ne sme zmanjšati za več kot 10% preskusnega pritiska.
Če se neprepustnost kolone zaščitnih cevi preskuša po metodi praznjenja vrtine, se preskus opravi s tem, da se ustvari depresija, ki znaša 50% pritiska, ki ga ustvarja hidrostatični steber fluida v vrtini, rezultat preskusa pa je zadovoljiv, če po dveh urah ni bilo dotoka fluida v vrtino.
Po vsaki postavitvi preventerjev in drugih priprav na ustje vrtine se opravi preskus neprepustnosti preventerjev, priprav in spojev s pritiskom, ki ga je pričakovati na ustju vrtine.
Rezultat preskusa je zadovoljiv, če se na manometru pritisk v 15 minutah ne zmanjša za več kot 10% preskusnega pritiska.
134. člen
Izplaka mora glede kakovosti ustrezati sestavu in lastnostim kamenin, ki se vrtajo, ter možnim pritiskom in temperaturam.
Kakovost in količina izplake se morata med vrtanjem kontrolirati in vzdrževati.
Če je nevarnost, da povzroči izguba izplake izbruh ali poškodovanje sloja oziroma slojev, se sme nadaljevati vrtanje šele, ko se prepreči ta izguba.
135. člen
Za zaščito pred izbruhom na znanih in neznanih terenih se mora v vrtino vgraditi uvodna kolona zaščitnih cevi, ki je cementirana od površine do zdravice (kompaktne hribine).
Vsaka naslednja kolona zaščitnih cevi mora biti vgrajena do določene globine in cementirana do višine, ki ustreza namenu zaščitnih cevi in lastnostim slojev.
136. člen
Med vrtanjem vrtin, kjer obstaja možnost nenadnih izbruhov, mora biti na ustju vrtine nameščena varnostna naprava za zaščito pred nenadnimi izbruhi (v nadaljnem besedilu: preventer). Pri izbiri in namestitvi takšne naprave mora izvajalec rudarskih del upoštevati dejansko stanje in razmere med vrtanjem.
Za zaščito pred izbruhom na znanih terenih mora imeti uvodna oziroma zadnja kolona zaščitnih cevi na ustju vrtine najmanj en preventer.
Za zaščito pred izbruhom na neznanih terenih mora imeti uvodni oziroma zadnji del kolone zaščitnih cevi na ustju vrtine dva preventerja.
Eden izmed preventerjev iz prvega odstavka tega člena mora biti konstruiran tako, da je mogoče v zaprti legi dvigati in spuščati vrtalni pribor (anularni preventer), drugi pa dviganje in spuščanje cevi onemogoča (čeljustni preventer).
137. člen
Za zaščito pred izbruhom mora imeti vrtalna naprava ustrezno napravo za zapiranje vrtalnega orodja.
138. člen
Če preventer nima najmanj dveh priključkov za zapiranje obročastega prostora (kolona zaščitnih cevi – vrtalno orodje), mora imeti zadnja zvezna prirobnica najmanj dva priključka za dušenje vrtine z ustreznimi zapiralnimi pripravami.
139. člen
Ko se postavi na ustje vrtine, kakor tudi enkrat mesečno med delom, se mora preventer pregledati, da se preveri njegova brezhibnost.
140. člen
Pri dušitvi izbruha se morajo ugotoviti vrsta in lastnosti izbruha fluida, delavci pa morajo biti opozorjeni na morebitno nevarnost (požar, zastrupitev, zadušitev ipd.).
Pri dušitvi izbruha mora biti nevarnostno območje (cona) ugotovljeno z indiciranjem in vidno zaznamovano. Na dostopih k nevarnostnemu območju morajo biti postavljena vidna in razločna opozorila.
Če so na nevarnostnem območju prisotni plini ogljikovega vodika, se morata uporabljati orodje, ki ne povzroča isker, in obleka, ki je antistatična z uporom 108 ohmov.
IV. AKTIVIRANJE IN PRESKUŠANJE VRTINE TER DRUGA RUDARSKA DELA V VRTINI
141. člen
Za postavitev premičnih naprav za aktiviranje in preskušanje vrtine ter za druga rudarska dela v vrtini, ki ima stolp, se uporabljajo določila 132. in 134. člena tega pravilnika.
142. člen
Neprepustnost kolone zaščitnih cevi ali čepa v vrtini se preskuša na način iz drugega in tretjega odstavka 133. člena tega pravilnika, neprepustnost postavljenega preventerja, erupcijske naprave in njihovih spojev pa na način iz četrtega in petega odstavka 133. člena tega pravilnika.
Pred začetkom rudarskih del pod pritiskom je potrebno opraviti poskusni preskus vodov pod pritiskom, ki mora biti za 20% večji od predvidenega največjega delovnega pritiska.
Za uspešno in varno izvajanje del, kot so: nastreljevanje pod pritiskom, cementacijska dela v vrtini, testiranje ter mehanska in kemična obdelava slojev, se mora upoštevati vpliv dnevne temperature na ta dela.
V. TEHNIČNI VARSTVENI UKREPI
143. člen
Da se zavarujejo nahajališča nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda, mora izvajalec rudarskih del med njihovim izkoriščanjem opravljati ustrezne preskuse in meritve.
144. člen
Naprave za raziskovanje in izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda morajo biti zavarovane pred statično elektriko po veljavnih predpisih.
Tlačne posode in nosilne jeklene konstrukcije stolpov morajo biti zavarovane pred korozijo po veljavnih predpisih.
145. člen
Prevoz do 30 kg razstreliva in do 100 detonatorjev iz skladišča do kraja uporabe (vrtine) in nazaj je dovoljen v za to določenih delovnih vozilih – napravah za elektrokarotažne meritve in za nastreljevanja v vrtini, če so izpolnjeni tile pogoji:
– da je v delovnem vozilu razstrelivo ločeno od detonatorjev;
– da je delovno vozilo označeno in opremljeno po veljavnih predpisih.
146. člen
Za prostore, kjer je nevarnost eksplozije, določi izvajalec, ki raziskuje in izkorišča nafto, zemeljske pline in slojne vode, območje (cono) nevarnosti eksplozije in poskrbi za preventivne ukrepe po veljavnih predpisih. Cone eksplozijske nevarnosti za posamezne objekte in naprave so prikazane v Prilogah (Slike 1 do 11), ki so sestavni del tega pravilnika.
147. člen
Med vrtanjem, aktiviranjem, preizkušanjem vrtine in pri remontnih delih mora znašati cona požarne nevarnosti okoli ustja vrtine za odprti sistem najmanj 30 m, za zaprti sistem pa najmanj 15 m.
Pri črpanju nafte in zemeljskih plinov mora znašati cona požarne nevarnosti okoli ustja vrtine najmanj 10 m.
148. člen
Okoli naprave za zbiranje in transport nafte in zemeljskih plinov, razen cevovodov, mora znašati cona požarne nevarnosti za zaprti sistem najmanj 10 m od roba naprave.
149. člen
Okoli prenosnih rezervoarjev iz 112. in 113. člena tega pravilnika mora znašati cona požarne nevarnosti za odprti sistem najmanj 20 m, za zaprti sistem pa najmanj 7,5 m.
Okoli prenosnih rezervoarjev za priročno uskladiščenje pogonskega goriva iz 114. člena tega pravilnika in rezervoarjih za maziva in olja v sodih mora znašati cona požarne varnosti najmanj 10 m od roba rezervoarja.
150. člen
Okoli drugih rezervoarjev za nafto mora biti cona požarne nevarnosti za zaprti sistem v skladu z ustreznimi veljavnimi predpisi.
Okoli rezervoarjev za utekočinjene pline in njihovega pretakališča za zaprti sistem in pretakališča za nafto mora znašati cona požarne nevarnosti najmanj 30 m od roba rezervoarja oziroma pretakališča.
151. člen
Cone eksplozijske nevarnosti na napravah in pripravah so prikazane v slikah 1 do 11, ki so sestavni del tega pravilnika.
152. člen
V conah eksplozijske nevarnosti je dovoljeno vgrajevati električne naprave in napeljave v skladu z veljavnimi predpisi za montažo teh na nadzemnih mestih, ogroženih z eksplozivnimi zmesmi, ter zgorevalne motorje iz 110. člena tega pravilnika in ročne svetilke varnostne izvedbe.
153. člen
Če se v coni požarne nevarnosti ugotovi, da so se pojavili plini, se ukrepa za sanacijo v skladu z navodilom izvajalca, ki raziskuje in izkorišča nafto, zemeljske pline in slojne vode.
154. člen
Za varjenje ali katerokoli drugo delo z odprtim plamenom v nevarnostnih conah iz 147. do 150. člena tega pravilnika je potrebno posebno dovoljenje.
155. člen
Na terenih, kjer se pričakuje, da se pojavijo strupeni in dušljivi plini, mora biti na mestu, ki ni ogroženo s plini organizirana postaja za varstvo pred plini.
V postaji za varstvo pred plini morajo biti:
1. sredstva za varstvo dihalnih organov, odvisno od vrste in koncentracije strupenih plinov;
2. instrumenti za indiciranje plina;
3. potrebni nadomestni deli, pribor in orodje za vzdrževanje sredstev in instrumentov iz 1. in 2. točke tega odstavka;
4. oprema in sredstva za prvo pomoč.
156. člen
Skladno z določilom zakona o rudarstvu pod rudarska dela spadajo vsa raziskovanja in vrtanje vrtin za raziskovanje nad 30 m globine.
Pri vrtanju je potrebno poleg pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem smiselno uporabljati navodila za varno obratovanje vrtalne garniture, ki jo izvajalec uporablja, kar še posebej velja za uporabo mobilnih vrtalnih garnitur izdelanih za specialne tehnologije vrtanja (geomehansko, strukturno, hidrogeološko in druga).
157. člen
Lokacija vrtine na terenu se določi v skladu z veljavnimi predpisi.
Oddaljenost osi vrtine od zaščitnega pasu plovnega kanala, železnice, daljnovoda splošnega namena, javnih objektov in stanovanjskih hiš mora znašati najmanj toliko, kolikor meri višina stolpa, povečana za 10%.
Oddaljenost osi vrtine od roba pasu avtomobilskih cest ter cest prvega in drugega reda mora znašati najmanj 30 m, od drugih javnih cest ter industrijskih, gozdnih in poljskih poti pa najmanj 15 m.
Oddaljenost osi vrtine od gozda se določi glede na podnebje, območje, konfiguracijo terena in vrsto gozda.
158. člen
Objekti za eksploatacijo nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda ne smejo biti oddaljeni manj:
1. kot 30 m – od roba javnih objektov in stanovanjskih hiš;
2. kot 10 m – od roba pasu, javnih prometnih poti ter zaščitnega pasu daljnovodov in telefonskih linij.
159. člen
Priprava z odprtim kuriščem mora biti oddaljena najmanj 30 m od roba katerekoli naprave ali objekta za izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda.
Priprave z odprtim kuriščem (grelnik vode, grelnik nafte ipd.) morajo biti postavljene zunaj cone požarne nevarnosti drugih objektov ali naprav.
Lega priprave z odprtim kuriščem mora biti takšna, da smer vetra od rudarskega objekta ali naprave proti taki pripravi ni v glavni smeri vetrov na zadevnem območju.
160. člen
Izplako in fluid iz vrtine je dovoljeno izpuščati v tekoče vode, ribnike in morje šele, ko sta s primernimi pripravami prečiščena v skladu z veljavnimi predpisi.
161. člen
Po končanem izkoriščanju nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda se mora z deli pri odpravi vrtine zagotoviti:
– da so sloji ogljikovega vodika izolirani od vodonosnih slojev;
– da je kolona zaščitnih cevi odrezana do globine najmanj 1,5 m in ustje vrtine zaprto z zaščitno kapo;
– da je okolica vrtine očiščena in je zemljišče mogoče uporabiti za druge namene.
ČETRTI DEL
– PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
162. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o tehničnih normativih pri raziskovanju in izkoriščanju nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda (Uradni list SFRJ, št. 43/79, 41/81 in 15/82).
163. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-03-23/01
Ljubljana, dne 10. junija 2003.
EVA 2003-2524-0006
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo
Soglašam!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
