Na podlagi četrtega odstavka 47. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa označbo geografskega porekla Gorenjski tepkovec ter pogoje za njeno uporabo.

Gorenjski tepkovec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek, ki mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in s tem pravilnikom.
Z označbo geografskega porekla Gorenjski tepkovec se lahko označi le žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in s tem pravilnikom.

Gorenjski tepkovec je naravno žganje iz sadja, ki je proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge iz hrušk sorte tepka (moštnica), pridelanih in predelanih na geografskem območju Gorenjske, določenem v 4. člena tega pravilnika. Gorenjskemu tepkovcu dajejo tepke specifično sladkast vonj in okus.

Geografsko območje Gorenjske obsega področje od podalpskih dolin na severu do ljubljanske kotline na jugu, od Tuhinjske doline na vzhodu do Trnovskega gozda na zahodu.

Gorenjski tepkovec se izdeluje iz plodov tepk (moštnic), ki se ločijo na črne in bele tepke. Plodovi črne tepke so primerni za predelavo, ko spremenijo barvo lupine in potemnijo, meso plodov pa se omehča (zmedi). Plodovi bele tepke so primerni za predelavo, ko spremenijo teksturo mesa plodov, ostanejo pa svetlejše barve.

Primerno zrele tepke se zmeljejo ali zmečkajo v kašo, v katero se doda vrelni nastavek in drozga anaerobno fermentira tri do štiri tedne. Fermentirana drozga se destilira v bakrenih kotlih za žganjekuho. Dobljena nanga ali mehko žganje se ponovno destilira, odstrani se 1,5 do 2,0 odstotka prvenca ali cveta, srednji tok destilata pa se zbira do vsebnosti 45 vol% alkohola. Ostanek destilata se vrne v fermentirano drozgo za naslednjo destilacijo. Srednji tok destilacije se nato razredči z vodo do pitne jakosti.

Gorenjski tepkovec mora ustrezati minimalni kakovosti za žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in naslednjim parametrom:
– etanol: 37,5 do 48,0 vol%;
– acetaldehid: 500 do 800 mg/l a.a.;
– etilacetat: 600 do 2500 mg/l a.a.;
– mora biti brezbarven, bister, z izrazitim vonjem in okusom po tepkah.

Pravico uporabe označbe geografskega porekla Gorenjski tepkovec pridobi proizvajalec na podlagi vloge iz 9. člena tega pravilnika, če mu certifikacijski organ, ki mora biti akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO 45 011, izda certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe geografskega porekla iz tega pravilnika.

Vloga za certificiranje mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o proizvajalcu (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, za kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi KMG-MID);
– identifikacijske podatke o pridelovalcu sadja (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, KMG-MID);
– ime žgane pijače z označbo geografskega porekla;
– dokumentacijo, ki dokazuje, da proizvodni obrati zadostujejo vsem sanitarno-tehničnim predpisom ter dokazilo, da je registriran za proizvodnjo alkoholnih pijač oziroma, da lahko opravlja dejavnost žganjekuhe kot obrt ali kot dopolnilno dejavnost;
– opis notranje kontrole;
– način vodenja proizvodne dokumentacije.

Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil vpiše Gorenjski tepkovec v register označb geografskega porekla za žgane pijače.

Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil, na podlagi predloga cerifikacijskega organa, vpiše proizvajalca v evidenco proizvajalcev Gorenjskega tepkovca.

Do imenovanja certifikacijskega organa iz 8. člena tega pravilnika izdaja certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe geografskega porekla Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.