Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik ureja onesnaževalce (kontaminante) v živilih in določa zgornje mejne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: ZMV) posameznih onesnaževalcev v užitnem delu živil, zaradi zaščite javnega zdravja in zdravja posameznika.
Metode vzorčenja in analize onesnaževalcev v živilih urejajo drugi predpisi.

Onesnaževalec v smislu tega pravilnika je katerikoli kemijski agens, ki je nenamensko prisoten v živilu kot posledica postopkov pridelave kmetijskih pridelkov in surovin živalskega izvora, oziroma proizvodnje in prometa živil, ali kot posledica onesnaženja okolja.
Za onesnaževalce v smislu tega pravilnika se štejejo tudi ostanki hormonov, antibiotikov in drugih zdravil za veterinarsko uporabo v živilih živalskega izvora, za katere v prometu veljajo ZMV, ki so določene v veterinarskih predpisih.

Vsebnost onesnaževalca v živilu mora biti tako nizka, kot jo je mogoče razumno doseči z uporabo dobre kmetijske in proizvodne prakse v vseh fazah živilske verige.
V prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika, so določene ZMV nekaterih onesnaževalcev v živilih. Živila, ki vsebujejo višje vrednosti onesnaževalcev, ne smejo v promet oziroma se umaknejo iz prometa.
Živila, pri katerih so presežene ZMV onesnaževalcev iz priloge, je prepovedano uporabljati kot surovine za proizvodnjo drugih živil.
Če za posamezne onesnaževalce niso predpisane ZMV, živilo pa vsebuje onesnaževalec v količini, ki glede na analizo in oceno tveganja za zdravje ljudi ni sprejemljiva, takšno živilo ne sme v promet oziroma se umakne iz prometa.

Za sušena, razredčena, predelana živila ali živila, sestavljena iz več kot ene sestavine, za katere ZMV onesnaževalcev niso določene s tem pravilnikom, veljajo ZMV iz priloge za enaka živila v izvirni obliki in nepredelana živila, ob upoštevanju:
– spremembe vsebnosti onesnaževalca zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja,
– spremembe vsebnosti onesnaževalca zaradi postopkov predelave,
– relativnih sorazmerij sestavin v izdelku,
– meje določanja analitske metode.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za živila iz 2.1.1.1 in 2.1.2.1. točke priloge.
ZMV onesnaževalcev, določene v prilogi, ob upoštevanju prvega odstavka tega člena, veljajo tudi za živila, namenjena dojenčkom in malim otrokom, razen če s tem pravilnikom ali s posebnim predpisom ni drugače določeno.

Kadar, na podlagi novih podatkov in spoznanj, obstaja utemeljen sum, da onesnaževalec, katerega vsebnost v živilih je sicer v skladu s tem pravilnikom, predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, lahko pristojni minister začasno prepove ali omeji promet z živili.
Na podlagi ocen tveganja za zdravje ljudi, lahko minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejme tudi druge ukrepe, ki se nanašajo na onesnaževalce v živilih.

Živila v prometu, ki so namenjena končnemu potrošniku, morajo glede ZMV nitratov ustrezati pogojem iz 1. točke priloge.

Za solato, gojeno na prostem, so določene nižje ZMV nitratov, kot za gojeno v rastlinjakih. V primeru, da solata ni opremljena z natančno oznako izvora, se za potrebe uradnega nadzora v prometu uporabljajo ZMV nitratov, določene za solato, gojeno na prostem.

V žitnih kašicah in živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom, pripravljenih kot gotov obrok, vsebnost nitratov (izraženo kot nitratni ion) ne sme preseči 100 mg/kg gotovega obroka. V primeru, če je obrok sestavljen iz zelenjave, vsebnost nitratov ne sme preseči:
– 750 mg/kg gotovega obroka, če je sestavljen iz špinače ali solate,
– 250 mg/kg gotovega obroka, če je sestavljen iz druge zelenjave.

V žitnih kašicah in živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom, pripravljenih kot gotov obrok, vsebnost nitritov (izraženo kot nitritni ion) ne sme preseči 0,1 mg/kg gotovega obroka.

Živila v prometu, ki so namenjena končnemu potrošniku, morajo glede ZMV aflatoksinov in ohratoksina A ustrezati pogojem iz 2. točke priloge.
ZMV aflatoksinov so določene za aflatoksin B1, za skupno vsebnost aflatoksinov (B1+B2+G1+G2) in za aflatoksin M1, ki je metabolni produkt aflatoksina B1.

ZMV aflatoksinov in ohratoksina A v živilih iz 2.1.1.1. in 2.1.2.1. točke priloge se uporabljajo tudi za predelana živila, dokler ne bodo določene ZMV za takšna predelana živila.
Glede ZMV aflatoksinov in ohratoksina A v živilih iz 2.1. in 2.2. točke priloge je prepovedano:
– mešanje živil, ki ustrezajo ZMV, določenim v prilogi, z živili, ki te vrednosti presegajo, ter mešanje živil, ki so namenjena sortiranju ali drugi mehanski obdelavi, z živili, ki so namenjena neposredno za prehrano ljudi ali kot sestavine za izdelavo drugih živil,
– uporabljanje živil, ki ne ustrezajo ZMV, določenim v 2.1.1.1., 2.1.2.1. in 2.1.3., 2.1.4., 2.2.1 in 2.2.2. točkah priloge, kot sestavine za izdelavo drugih živil,
– razstrupljevanje živil s kemijskimi postopki.
Zemeljski oreški, lupinarji in suho sadje, ki presegajo ZMV aflatoksinov, določenih v 2.1.1.1. točki priloge, in žita, ki presegajo ZMV aflatoksinov, določenih v 2.1.2.1. točki priloge, smejo v promet pod pogojem, da:
– niso namenjeni neposredni prehrani ljudi in se ne uporabljajo kot sestavina živil,
– ustrezajo ZMV, določenim v 2.1.1.2. točki priloge za zemeljske oreške in 2.1.1.3. točki priloge za lupinarje in suho sadje,
– so namenjeni nadaljnji obdelavi, ki vključuje sortiranje ali drug način mehanske obdelave in da po tej obdelavi ZMV, določene v 2.1.1.1. in 2.1.2.1. točkah priloge, niso presežene ter v njih ne nastanejo drugi škodljivi ostanki,
– je na njih jasno označen namen uporabe in da so opremljeni z označbo “Pred uporabo izdelka za prehrano ljudi ali kot sestavine za izdelavo drugih živil se mora izdelek sortirati ali drugače mehansko obdelati z namenom zmanjšanja kontaminacije z aflatoksini.”

Živila v prometu, ki so namenjena končnemu potrošniku, morajo glede ZMV za težke kovine in 3-monokloropropan-1, 2-diol (3-MCPD), ustrezati pogojem iz priloge.
Težke kovine v smislu tega pravilnika so svinec, kadmij in živo srebro.

Živila v prometu, ki so namenjena končnemu potrošniku, morajo glede ZMV dioksinov, ustrezati pogojem iz priloge.
Glede na ZMV dioksinov v živilih, navedenih v prilogi, je prepovedano:
– mešati živila, ki ne presegajo ZMV, z živili, ki jih presegajo,
– uporabljati živila, ki presegajo ZMV, kot sestavino za proizvodnjo drugih živil.
ZMV dioksinov v živilih iz 5.1., 5.2., 5.4. in 5.5. točke priloge, se ne uporabljajo kadar živila vsebujejo manj kot 1 masni % maščobe.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo zdravstveni, kmetijski in veterinarski inšpektorji, vsak v okviru svojih pristojnosti.
Pri izvajanju nadzora iz prejšnjega odstavka se o ugotovljenih preseženih ZMV onesnaževalcev pristojni inšpektorati med seboj obveščajo.

Živila, ki so proizvedena pred dnem uveljavitve tega pravilnika in dana v promet pred ali po njegovi uveljavitvi ter izpolnjujejo pogoje v skladu z dosedanjimi predpisi, so lahko v prometu do prodaje zalog oziroma do prenehanja njihovega roka uporabnosti.
Ne glede na prejšnji odstavek so lahko špinača in solate, pridelane in namenjene za uporabo v Republiki Sloveniji, v prometu do 31. 12. 2004 tudi v primeru, ko ZMV nitratov ne ustrezajo pogojem, določenim v 1.1.,1.3. in 1.4. točkah priloge, pod pogojem, da se v tem obdobju izvaja dobra kmetijska praksa s ciljem doseganja ZMV nitratov, določenih s tem pravilnikom, vendar ZMV za špinačo iz 1.1. točke priloge ne sme preseči 3000 mg NO3/kg in ZMV za solate iz 1.3. ter 1.4. točke priloge ne 4500 NO3/kg.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o količinah pesticidov in drugih strupenih snovi, hormonov, antibiotikov in mikotoksinov, ki smejo biti v živilih (Uradni list SFRJ, št. 59/83 in 79/87) v delu, ki se nanaša na svinec, kadmij, živo srebro in aflatoksine za živila, ki so našteta v prilogi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ZMV dioksinov iz 5.5.1. točke priloge pa se začnejo uporabljati 10. 1. 2004.