Uprava Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada je na podlagi 6. in 16. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in osme alinee prvega odstavka 12. člena sklepa o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada (Uradni list RS, št. 96/00, 111/00 in 66/01, 84/01 in 85/02) ter zakona o Filmskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/94, 22/00 in 59/01), po predhodnem soglasju nadzornega sveta z dne 30. 6. 2003, sprejela

S splošnimi pogoji poslovanja (v nadaljevanju: SPP) Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada (v nadaljevanju: sklad) se določijo načini pridobivanja in razpolaganja s sredstvi za sofinanciranje programov in projektov, dajanje poroštev in drugih oblik spodbud na področju filmske ustvarjalnosti v Republiki Sloveniji, način imenovanja in sestavo strokovno programskih komisij (v nadaljevanju: SPK), promocija in eksploatacija posameznih projektov, omogočanje izvedbe Festivala slovenskega filma (v nadaljevanju: festival), nadzor nad izvajanjem programov in projektov, ki jih sklad sofinancira ali financira, način in postopek prenehanja (so)financiranja programov in projektov in pritožbeni postopek v postopku odločanja o (so)financiranju programa ali projekta.
Sklad (so)financira posamezne programe in projekte v okviru odobrenih sredstev iz finančnega načrta za posamezno proračunsko leto.
Iz lastnih prihodkov pokriva sklad nastale dodatne stroške promocije programov, projektov ali sklada, stroške nepredvidenih dodatnih filmskih kopij ali druge nepredvidene neprogramske stroške povezane z vzpodbudami za razvoj filmskega okolja v Sloveniji in nepredvidene stroške mednarodnega sodelovanja sklada.
Postopek za zbiranje predlogov za (so)financiranje programov in projektov se izvede kot javni poziv ali javni razpis.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko uprava izjemoma izda odločbo o (so)financiranju določenega programa ali projekta brez javnega poziva ali javnega razpisa, če se financira iz »nerazporejenih« sredstev sklada in če je to neogibno nujno zaradi kratkega časa, ki je na razpolago za odločitev o financiranju; odločbo izda uprava na način, določen s SPP.

Posamezni izrazi v poslovanju sklada in v tem aktu imajo naslednji pomen:
– celovečerni film: je film, ki je posnet v času enakovrednem posnetku najmanj 1900 m na 35 mm filmskem traku oziroma najmanj 70 min;
– srednjemetražni film: je film, ki je posnet v času enakovrednem posnetku 1200 do 1900 m na 35 mm filmskem traku oziroma od 44 do 70 min;
– kratek film: je film, ki je posnet v času krajšem od enakovrednega posnetka srednjemetražnega filma, kot je določen v prejšnji alinei, oziroma največ 44 min;
– film: splošni pojem za celovečerni, srednjemetražni ali kratek oziroma videogram;
– videogram: vsebuje posnete informacije, z ali brez zvoka, z načinom predvajanja na elektronskih napravah;
– javni poziv: je postopek, ki se uporabi takrat, ko je mogoče jasno vnaprej določiti umetniške, kulturnopolitične, strokovne in druge kriterije ter zahteve, ki jih mora izpolnjevati program ali projekt za (so)financiranje iz sredstev sklada; (so)financirajo pa se programi oziroma projekti, ki te kriterije in zahteve izpolnjujejo, in sicer po vrstnem redu prispetja predlogov do porabe sredstev;
– javni razpis: je postopek, ki se uporabi takrat, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlogov programov ali projektov, (so)financirajo pa se tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje;
– natečaj: je skupni naziv za javni poziv in javni razpis;
– producent: je fizična ali pravna oseba kot to določa 133. člen zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95, 9/01 in 30/01);
– program je: filmska dejavnost izvajalcev, ki je po vsebini in obsegu zaključena celota in jo izvaja izvajalec, katerega ustanovitelj ni država ali lokalna skupnost, je pa njegovo delovanje v javnem interesu do te mere, da ga sklad lahko (so)financira;
– projekt: je celovečerni film, kratki film, dokumentarni film, videogram, animirani film ali drugi film, ki ga (so)financira sklad;
– razvoj projekta: čas, v katerem producent pridobiva avtorske pravice, razvija scenarij in išče lokacije za snemanje;
– razvoj scenarija: ožji pojem od pojma iz prejšnje alinee in se nanaša izključno na razvijanje scenarija;
– izvajalci: so skupni naziv za vse, ki sodelujejo pri izvajanju nekega programa ali projekta;
– slovenski film: film, ki ga je produciral slovenski producent in v katerem nastopa več kot 50% slovenskih soavtorjev ali drugih oseb, ki sodelujejo pri produkciji filma. Film, ki nima slovenskega producenta, se lahko šteje za slovenskega, če je vsaj 10% produkcijskih stroškov (so)financirano s slovenskim kapitalom ali če je primeren odstotek slovenskih soavtorjev ali drugih oseb, ki sodelujejo pri produkciji filma;
– slovenski soavtor ali druga oseba, ki sodeluje pri produkciji filma ali slovenski producent: je fizična ali pravna oseba, ki ima prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji;
– financiranje: pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje (v nadaljevanju tega akta se uporabljata oba pojma, ki pomenita sofinanciranje ali financiranje);
– finančni načrt je: akt, s katerim so predvideni skladovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto.

Za sredstva sklada in poroštva se lahko poteguje neodvisni producent (v nadaljevanju: producent), ki je pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje naslednje štiri pogoje:
– da je registriran za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v Republiki Sloveniji ali v eni izmed držav, članic EU, v skladu z 20. členom zakona o Filmskem skladu Republike Slovenije;
– da ni vključen v organizacijsko strukturo oziroma pravno osebnost izdajatelja televizijskega programa;
– da ima izdajatelj televizijskega programa največ 25-odstotni delež kapitala ali upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v njenem premoženju;
– da po naročilu posameznega izdajatelja televizijskega programa ustvari največ polovico svoje produkcije na leto.
Neodvisni producent je tudi pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v eni izmed tretjih držav, če evropska dela tvorijo večinski delež njegove avdiovizualne produkcije v zadnjih treh letih in ob tem ravna v skladu z 20. členom zakona o Filmskem skladu Republike Slovenije in izpolnjuje pogoja iz druge ter tretje alinee prejšnjega odstavka.
Neodvisni producent ne more biti pravna in fizična oseba, katere povprečni delež finančnih sredstev za kritje celotnih stroškov produkcij oziroma koprodukcij, pri katerih je sodeloval v zadnjih treh letih, ne presega 10-odstotkov.

Postopek pridobivanja sredstev preko javnega poziva ali javnega razpisa je smiselno določen z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.
Sklad izjemoma financira posamezni program ali projekt brez natečaja, če lahko zagotovi sredstva in če gre za posebno pomemben projekt, ki ga ni bilo mogoče vnaprej načrtovati.

Natečaj za zbiranje ponudb za financiranje:
– razvoja scenarijev in projektov,
– realizacije filmskih programov ali projektov,
je odprt celoletno, z dvema datumima odločanja, ki se določita vsako leto in sta časovno ločena vsaj 5 mesecev.
Sklad praviloma enkrat letno objavi natečaj drugih projektov kot so distribucija, prikazovanje, akcije (štipendije, nagrade, spodbude, izobraževanje) idr.

Na natečaju lahko sodelujejo osebe iz 3. člena SPP, če poleg pogojev določenih v SPP izpolnjujejo tudi pogoje objavljene v natečaju, kar izkažejo s predložitvijo v natečaju zahtevane dokumentacije.

Na natečaju za sredstva sklada se ne morejo potegovati osebe, programi in projekti, ki so namenjeni marketingu in ekonomski propagandi.

Oseba, ki se poteguje za proračunska sredstva drugega sklada s področja avdiovizualnih medijev v Republiki Sloveniji, se ne more z istim programom ali projektom potegovati na natečajih za sredstva sklada.
Oseba, ki je pridobila proračunska sredstva drugega sklada s področja avdiovizualnih medijev v Republiki Sloveniji, se lahko z istim programom ali projektom poteguje na natečajih sklada zgolj za sredstva potrebna za kinematografsko eksploatacijo avdiovizualnega dela.

Nosilci programa ali projekta lahko večkrat ponudijo svoj program ali projekt na natečajih, v odvisnosti od vrste natečaja. Pri potegovanju na naslednjem istovrstnem natečaju mora nosilec programa ali projekta priložiti obrazložitev spremembe programa ali projekta, glede na prvo prijavo na natečaj. Če SPK tudi pri naslednjem istovrstnem natečaju programa ali projekta ne izbere v ožji izbor, lahko sklad naslednjo in vse nadaljnje prijave istega programa ali projekta na natečaj zavrne brez obrazložitve.

O izbiri programov in projektov odloča direktor sklada.
Direktor lahko imenuje tričlanske SPK za področja:
– scenaristike,
– distribucije in prikazovanja filmov,
– akcij (štipendije, nagrade, spodbude, izobraževanje, idr.).
Način imenovanja članov, postopek ustanovitve, način dela in naloge SPK podrobneje določa poslovnik, ki je v skladu s 17. in 18. členom sklepa o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada.

Po opravljenem izboru programov ali projektov posamezna SPK iz 10. člena SPP predloži direktorju pisno mnenje o posameznem programu ali projektu.
Vsi programi ali projekti, ki jih sklad sprejme za realizacijo v okviru nacionalnega kulturnega programa in jih financira v okviru svojega letnega programa imajo pravico do uporabe tehnične opreme in storitev FS Viba film, pod pogoji, ki mu jih predpisuje ustanovitelj.

Direktor na podlagi mnenja SPK in finančnih predlogov posameznih programov ali projektov odloči o sofinanciranju v skladu s finančnim načrtom, ki ga je sprejel nadzorni svet, če znaša finančni predlog manj kot 10 milijonov SIT.
V primeru, ko znaša finančni predlog več kot 10 milijonov SIT, mora direktor za odločitev o sofinanciranju projekta pridobiti soglasje nadzornega sveta.
Pri izboru kakovostno enakovrednih programov ali projektov za sofinanciranje imajo prednost tisti programi ali projekti, katerih finančni predlog vsebuje delež sofinanciranja koproducenta oziroma tujega sklada, pri čemer se delež koproducentov oziroma tujih skladov izkazuje z verodostojnimi dokumenti.
V primeru, da gre za projekt, ki nastaja v koprodukciji s televizijsko družbo, ima pri izboru za sofinanciranje prednost tisti program ali projekt, v katerem si je producent, ki ni televizijska družba, pridržal status glavnega producenta.

Sklad bo praviloma sofinanciral programe ali projekte tistih oseb iz 3. člena SPP, ki izpolnjujejo vse pogodbene in finančne obveznosti do sklada.

Direktor izda odločbo o sofinanciranju programa ali projekta po sprejetju proračuna Republike Slovenije in po prejemu odločbe o financiranju FS s strani MzK za leto v katerem se izdaja odločba na podlagi 12. in 13. člena SPP.
Direktor lahko načrtuje dvoletni ciklus financiranja programov ali projektov v skladu z zakonom, ki ureja proračunsko financiranje.

Sklad zagotavlja sredstva za produkcijo slovenskega filma, kot ga definira petnajsta alinea 2. člena SPP.
Sklad sme praviloma uporabiti sredstva za produkcijo ali koprodukcijo filma, ki izpolnjuje najmanj enega od naslednjih pogojev:
– film je posnet v slovenskem jeziku
– delež slovenskih soavtorjev zagotavlja kakovostno promocijo slovenske kinematografije
– film predstavlja bistven prispevek za razvoj slovenske kinematografije.
Bistveni prispevek za razvoj slovenske kinematografije pomeni, da po mnenju direktorja predlagani scenarij oziroma izbor soavtorjev za realizacijo filma obeta estetsko-umetniški potencial filma; ali uporabo tehnično-storitvene baze oziroma strokovnega znanja slovenske filmske industrije; ali da po predlaganem scenariju oziroma izboru soavtorjev po utemeljenih pričakovanjih lahko film doseže skupaj najmanj 15.000 gledalcev v kinematografih v Republiki Sloveniji.
Omejitev iz prejšnjega odstavka tega člena ne velja za podpiranje kinematografske dejavnosti avtohtonih narodnostnih manjšin in Romov.

Po sprejemu finančnega načrta in pridobitvi soglasja k programu dela s strani nadzornega sveta sklene sklad s producentom predpogodbo o sofinanciranju filma.
Predpogodba se sklene na podlagi določil zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
V primeru, da producent ne izpolni pogojev navedenih v predpogodbi sklad lahko odloči, da ne bo sofinanciral projekta, kar se določi v predpogodbi.
Izjemoma lahko sklad s producentom sklene pogodbo o sofinanciranju filma, če slednji ni predložil vseh dokazil iz 17. člena SPP oziroma če je film predhodno že realiziran brez finančne pomoči sklada, pa še ni primeren za kinematografsko prikazovanje.

Pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju filma mora producent predložiti zaključeno finančno konstrukcijo filma in terminski načrt skupaj s pisnimi dokazili, kot so predpogodbe, pogodbe, med katere spadajo tudi predpogodbe ali pogodbe, ki jih je sklenil s pomembnejšimi soavtorji, pisma o nameri in podobno o sofinanciranju produkcije in kinematografski distribuciji filma v Sloveniji oziroma, če je film že realiziran na nosilcu, ki ni 35 mm filmski trak, s predvajanjem filma direktorju in strokovno-programski(m) komisiji(am).

Producent je pri produkciji filma upravičen do producentske provizije in sicer, če je delež sofinanciranja s strani sklada,
– manjši od 50%, znaša producentska provizija 10% od zneska, ki ga sofinancira sklad,
– večji od 50%, znaša producentska provizija 7,5% od zneska, ki ga sofinancira sklad.
Produkcijsko administrativne stroške projekta bo sklad upošteval v obračunski dokumentaciji projekta.

Sklad sofinancira filme, katerih izvorni material je posnet na 35 mm filmskem traku.
Sklad sofinancira tudi filme, katerih izvorni material ni posnet na 35 mm filmskem traku; v takšnih primerih mora producent navesti ekonomske, tehnične, estetske in druge razloge za format, ki ni 35 mm.
Končna verzija filma se vedno izdela na 35 mm filmskem traku z optičnim ali digitalnim zapisom tona.
Direktor v soglasju z nadzornim svetom lahko dovoli, da se končna verzija filma izdela v drugačnem formatu, kot je določen v prejšnjem odstavku.

Sklad lahko nameni sredstva za filmsko produkcijo v višini do 100% celotne predračunske vrednosti posameznega projekta, ki ga predlaga producent. V delež producenta na projektu se ne vštevajo sredstva, ki jih zagotavlja sklad, državni organ ali druga oseba javnega prava, prav tako se v ta delež ne vštevajo sredstva, ki jih je sklad vložil v razvoj in dodelavo scenarija oziroma projekta
V delež producenta na projektu se lahko vštejejo sponzorska in donatorska sredstva oseb, ki niso osebe navedene v prejšnjem odstavku, ki jih pridobi producent. Ta sredstva mora producent natančno opredeliti v končnem obračunu projekta in jih prikazati z ustrezno pogodbeno dokumentacijo.

Razliko med celotno vrednostjo predračuna projekta in sredstvi sklada zagotovi producent.
Po sklenitvi pogodbe iz 17. člena SPP sklad ne bo zagotavljal dodatnih denarnih ali drugih sredstev. O izjemi odloči direktor, če obstajajo posebej utemeljeni razlogi.

V primeru, ko je skladov delež v produkciji filma večji od 50% sredstev namenjenih za produkcijo filma, se producentu glede na utemeljenost njegove zahteve dovoli poraba 20% sredstev, ki jih sklad nameni za produkcijo filma, na območju izven Republike Slovenije.
O utemeljenosti zahteve in izjemi od odstotka določenega s prejšnjim odstavkom odloči direktor.

S pogodbo o sofinanciranju filma, ki jo skleneta sklad in producent, se podrobneje uredi način sofinanciranja; plačila se vršijo po tranšah, skladno s finančnim načrtom sklada za posamezno leto.
Prva tranša, ki je avans, v predpogodbi ali pogodbi znaša največ 25% celotne obveznosti sklada.
Izplačila tranš se izvršujejo v skladu s predpisi o izplačilih iz proračuna.

Najpozneje deset dni pred izplačilom zadnje tranše mora producent predložiti skladu končni obračun projekta po pogodbi o sofinanciranju projekta ter dokumentacijo, iz katere so razvidni finančni tokovi projekta (dokazila o plačilu računov, pogodb…), izjavo, da je projekt končan in drugo dokumentacijo določeno v pogodbi. Pred nakazilom zadnje tranše mora sklad pregledati dokumentacijo o finančnih tokovih projekta. Z nakazilom zadnje tranše je sklad poravnal vse obveznosti do producenta.
Če producent ne predloži dokumentacije iz prejšnjega odstavka, sklad ne izplača zadnje tranše.

Če je producent pridobil koproducenta po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju s skladom in v končnem obračunu prikaže koproducentov delež, ki pomeni dodatna sredstva projektu (sredstva izven predračuna in finančne konstrukcije), se skladov delež lahko spremeni za največ 5%, ne glede na dodatna sredstva oziroma delež koproducenta, vendar le v primeru, da se razmerja v deležih bistveno ne spremenijo v škodo sklada glede na razmerja določena ob podpisu pogodbe.

Sklad pridobi lastninsko pravico na nosilcih slike in zvoka ter promocijskem materialu filma, kot se določijo s pogodbo, in pravico do prihodkov od filma v deležu kot je film sofinanciral.

Pred prvim nakazilom denarnih sredstev mora producent predložiti skladu listino o zavarovanju glede na oceno rizičnosti projekta.

V uvodnih in zaključnih filmskih napisih ter na promocijskih materialih mora biti na posebej izpostavljenem in dobro vidnem mestu navedeno, da je film nastal s pomočjo Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada. V primeru, da je sklad financiral več kot 50% delež filma, se njegovo ime oziroma znak zapiše takoj za producentovim imenom v enaki velikosti kot producentovo in v večjih črkah, kot se navajajo koproducentska in sponzorska imena ali znaki.
Podrobnosti se lahko določijo s pogodbo o sofinanciranju.

Sklad producentu lahko sofinancira razvoj scenarija in/ali razvoj projekta.
Sklad fizični osebi lahko sofinancira razvoj scenarija.

Sklad ni dolžan sofinancirati realizacije filma, če je sofinanciral razvoj scenarija ali razvoj projekta.

V primeru, da scenarij ni končan in izročen skladu v roku določenem v pogodbi o sofinanciranju razvoja scenarija, je druga pogodbena stranka dolžna vrniti celoten pogodbeni znesek vključno z zamudnimi obrestmi, ki se štejejo od dne, ko je druga pogodbena stranka pogodbeni znesek prejela.

Sredstva, ki jih je sklad vložil v razvoj scenarija in/ali razvoj projekta, se v primeru realizacije filma vštevajo v delež sklada.

Kolikor se film realizira brez pomoči sklada, je producent dolžan vrniti sredstva, ki jih je sklad vložil v razvoj scenarija in/ali razvoj projekta.
Sklad se mora o financiranju realizacije filma odločiti v roku 2 let po poteku roka izpolnitve medsebojnih pogodbenih obveznostih o razvoju scenarija in/ali razvoju projekta.

Sklad lahko daje poroštva na podlagi veljavnih predpisov, ki urejajo dajanje poroštev javnih skladov.
Za poroštvo lahko zaprosijo osebe iz 3. člena SPP.
Sklad daje poroštva z namenom zagotavljanja finančnih sredstev za produkcijo, distribucijo, promocijo in prikazovanje filmov. Poroštva sklada morajo biti ustrezno zavarovana.

Izjemoma lahko sklad za izvajanje poroštvenih poslov najame pravno osebo specializirano za finančne posle.

Sklad sklene poroštveno pogodbo s prosilcem poroštva v znesku največ do 10,000.000 SIT ali največ do vrednosti prosilčevega premoženja na podlagi veljavnih predpisov in primernega zavarovanja.
Za primerno zavarovanje se štejejo finančna zavarovanja, kot so zastava vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, hipoteke, jamstva, ki jih izdajajo zasebne družbe ali druge pravne osebe z ustrezno finančno boniteto, bančne garancije, zavarovanja pri zavarovalnicah in podobno.

Prosilec poroštva mora poleg pogoja iz prvega odstavka 36. člena SPP in vseh ostalih pogojev iz poroštvene pogodbe izpolnjevati še posebne pogoje:
– producent:
– da je v zadnjih treh letih realiziral vsaj en celovečerni igrani ali dokumentarni film ali vsaj tri kratke igrane filme;
– distributer:
– da je v zadnjih treh letih distribuiral vsaj osem slovenskih filmov ali petnajst evropskih ali drugih nekomercialnih filmov;
– prikazovalec:
– da je v zadnjih treh letih prikazal vsaj osem slovenskih filmov ali petnajst evropskih ali drugih nekomercialnih filmov.

Sredstva, zaradi katerih je dano poroštvo, mora prosilec poroštva porabiti izključno za namen dogovorjen s poroštveno pogodbo.

Prosilec poroštva mora znesek, za katerega želi pridobiti poroštvo, določiti v prošnji in v okviru finančnega predloga projekta.

Če filmski sklad tako odloči, lahko pogodbo s prosilcem poroštva sklene pravna oseba iz 35. člena SPP, in sicer v imenu in za račun sklada.
Vse posle, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe iz prejšnjega odstavka, lahko opravlja pravna oseba iz 35. člena SPP.

Sklad mora pri dodeljevanju poroštev upoštevati naslednje omejitve:
– izdano poroštvo eni osebi ne sme presegati zneska določenega v 36. členu SPP oziroma ne sme presegati 5% vrednosti namenskega premoženja sklada oziroma skupni obseg danih poroštev ne sme presegati 10% vrednosti namenskega premoženja sklada.

Kreditno (poroštveno) tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do sklada, ki je nastala na podlagi poroštva.
Sklad mora obvladovati kreditna (poroštvena) tveganja z izvajanjem naslednjih ukrepov:
– s spremljanjem in ocenjevanjem dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti in z ustreznimi zavarovanji za izpolnitev dolžnikove obveznosti,
– s spremljanjem in ocenjevanjem skupnih kreditnih (poroštvenih) tveganj.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko opravlja tudi pravna oseba iz 35. člena SPP.
Za obvladovanje kreditnih tveganj se smiselno uporabljajo predpisi, izdani na podlagi 74. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99).

Sklad sklepa pogodbe o sofinanciranju tudi v primerih, ko zagotavlja sredstva za štipendije, šolnine, nagrade in druge oblike spodbud, kot je npr. zagotavljanje denarnih sredstev za predvajanje filmov, ki jih je sofinanciral sklad, na filmskih festivalih.
O sklenitvi posamezne pogodbe odloči direktor, v skladu z določili SPP.

V primerih navedenih v 43. členu SPP in v vseh drugih primerih, ko so fizične ali pravne osebe zainteresirane, da pridobijo izjavo o naklonjenosti projektu ali da bo sklad sofinanciral določeni projekt v skladu z veljavnimi predpisi, lahko direktor sklada izdaja pisma o interesu ali o nameri ali druge oblike spodbud.

Sklad skrbi za promocijo projektov, ki jih je sofinanciral, na način dogovorjen s producentom v posebni pogodbi oziroma v pogodbi o sofinanciranju filma.
Sklad skupaj s producentom izvaja promocijo v medijih, na festivalih doma in v tujini, na filmskih sejmih in na posebej organiziranih nacionalnih in mednarodnih filmskih prireditvah.
Sklad in producent se lahko s posebno pogodbo dogovorita, da bo promocijo opravila za to usposobljena pravna oseba.
Če sklad zagotavlja promocijska sredstva, se producent in distributer morata v medsebojni pogodbi zavezati, da bodo promocijska sredstva porabljena izključno za namene promocije filma. Nadzor nad porabo teh sredstev opravlja sklad.

Sklad za namene promocije lahko omogoči prisotnost soavtorja ali soavtorjev filma na tekmovalnih festivalih vseh kategorij, če se je njegov oziroma njihov film uvrstil v tekmovalni program festivala.

Producent eksploatira film, ki ga je sofinanciral sklad, kot dober gospodar.
Sklad in producent se o načinu eksploatacije dogovorita s posebno pogodbo ali v pogodbi o sofinanciranju filma; v navedeni pogodbi se določi med ostalim tudi obveznost producenta, da pred podpisom distribucijske pogodbe za njegov film, v primeru, da je delež sklada pri sofinanciranju filma večji od 50%, pridobi soglasje sklada k navedeni pogodbi.
Če producent prekrši določilo iz predhodnega odstavka, izgubi pravico do sredstev za distribucijo filma.

Sklad lahko krije stroške eksploatacije filma v celoti ali delno, vendar za potrebe kinematografske distribucije v Sloveniji do 5,000.000 SIT. Sredstva, ki jih sklad nameni za eksploatacijo filma, se štejejo za vložek sklada v distribucijsko vrednost filma in so osnova za določitev deleža prihodka od filma. Sklad ne krije stroškov za kinematografsko distribucijo v tujini.
Distribucijska vrednost filma je seštevek končnega obračuna projekta, kot je določena v 24. členu SPP in stroškov eksploatacije filma.

Sklad in producent si čisti prihodek od eksploatacije filma v Republiki Sloveniji in v tujini delita v razmerju vloženih deležev. V primeru mednarodnih koprodukcij, če obstaja poslovni interes, lahko o izjemah od te delitve prihodkov odloči direktor.

Z namenom vzpodbujanja večje gledanosti slovenskega filma v Republiki Sloveniji pripada producentu za doseženo število kinematografskih gledalcev določen delež skladovega prihodka, glede na vložena sredstva, na naslednji način:

število gledalcev:
10.000-20.000           10%
20.000-30.000           15%
30.000-40.000           20%
40.000-50.000           25%
nad 50.000              30%

V primeru, da film prejme nagrado katerekoli festivalske žirije na mednarodnih festivalih A kategorije oziroma na festivalih B kategorije najmanj dve nagradi s strani glavne festivalske žirije, pripada producentu polovica deleža skladovega prihodka, glede na vložena sredstva, za obdobje 5 let od kinematografske premiere filma v Republiki Sloveniji.
Producent mora sredstva, ki jih pridobi na podlagi prejšnjih dveh odstavkov, vložiti v svoj naslednji projekt, ki ga sofinancira sklad.

Pogodbe, ki jih v verigi sklepajo sklad, producent, distributer in prikazovalci, se sklenejo na naslednji način: od cene prodane vstopnice si prikazovalec zadrži del prihodka v skladu z določili pogodbe, ki jo sklene z distributerjem. S preostalim delom cene prodane vstopnice distributer poravna stroške določene s pogodbo o distribuciji in zadrži svoj pogodbeno določeni delež, preostanek, ki pomeni čisti prihodek, pa nakaže na račun, ki ga določi producent.
Producent iz sredstev, ki jih prejme od distributerja v Republiki Sloveniji ali od eksploatacije filma v tujini, plača nadomestilo soavtorjem, vendar največ do višine 20% čistega prihodka, če je tako dogovorjeno v pogodbah sklenjenih s soavtorji, in sicer v skladu z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Ostanek čistega prihodka nakaže skladu.
Davek na dodano vrednost med osebami navedenimi v tem členu se obračunava v skladu z veljavnimi predpisi.

Sklad omogoči izvedbo festivala slovenskega filma na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o Filmskem skladu Republike Slovenije.
Način organizacije filmskega festivala se določi s pravilnikom.

Nadzor nad izvajanjem pogodbenih določil opravlja sklad. V ta namen lahko sklad zahteva od druge pogodbene stranke pisna poročila o načinu izvajanja pogodbenih določil, lahko pa tudi opravlja nadzor na drug primeren način.
Skladova pogodbena stranka mora skladu na njegovo zahtevo dati na razpolago vso zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša na projekt, katerega sklad financira.

Sklad s pogodbo določi načine prenehanja sofinanciranja projekta.

Zoper odločitev sklada, sprejeto v postopku odločanja o sofinanciranju projekta, je možen ugovor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe. Ugovor se vloži pisno v enem izvodu na naslov Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada. O ugovoru odloča direktor. Šteje se, da je ugovor pravočasno vložen, če je oddan zadnji dan roka priporočeno po pošti ali oddan neposredno na sklad.
Zoper odločitev direktorja o ugovoru je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za kulturo.
Pritožba se vloži pri Skladu v dveh pisnih izvodih v roku 15 dni od vročitve sklepa. Popolno in pravočasno pritožbo sklad takoj posreduje na ministrstvo, pristojno za kulturo. Nepopolno in prepozno vložena pritožba ali pritožba vložena po neupravičeni osebi, se zavrže.
Odločba direktorja ima vse bistvene sestavine, razen v primeru, ko gre za odločbo, s katero direktor na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa odloči, da se posamezni projekt sprejme v sofinanciranje.

Sklad do vpisa dejavnosti opravljanja poroštvenih poslov v sodni register ne izvaja namena iz prvega odstavka 2. člena sklepa o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada dajanja poroštev producentom, distributerjem in prikazovalcem filmov oziroma ne opravlja dejavnosti poroštvenih poslov, kot jo določata navedeni sklep in SPP, in sicer na podlagi zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94).
Vpis dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena v sodni register se opravi na podlagi spremembe drugega odstavka 4. člena sklepa o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada.

Sklad lahko posamezna poglavja SPP oziroma delovna področja sklada podrobneje uredi s pravilnikom ali drugim aktom.

Postopki natečajev, ki so bili objavljeni pred uveljavitvijo teh SPP, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati splošni pogoji poslovanja Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada z dne 27. 9. 2001.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.