Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99, 67/02 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Sprejme se gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarskega območja Nazarje (v nadaljnjem besedilu: GGN GGO Nazarje) št. 10/01 z dne 29. 11. 2002, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje.

V Gozdnogospodarskem območju Nazarje, ki meri 69.122,56 ha, je z dnem 1. 1. 2001 na podlagi podatkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot Nazarje, Gornji Grad, Luče, Ljubno, Velenje, Bele Vode in Solčava, z začetkom veljavnosti od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000, ugotovljeno naslednje stanje gozdov:
A) površina: 48.335,26 ha, od katere je:
– 39.136,99 ha večnamenskih gozdov, 1.183,36 ha gozdnih rezervatov, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, 2.501,52 ha gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, vendar je gospodarjenje prilagojeno socialnim in ekološkim funkcijam, ter 5.513,39 varovalnih gozdov, ki so bili kot taki razglašeni z GGN GGO Nazarje 1991–2000;
– 36.284,77 ha zasebnih gozdov v lasti fizičnih oseb ter 378,63 ha zasebnih gozdov v lasti pravnih oseb, 11.621,94 ha državnih gozdov ter 49,92 ha občinskih gozdov;
B) lesna zaloga: 263,5 m3/ha, od tega 204,6 m3/ha iglavcev in 58,9 m3/ha listavcev;
C) tekoči letni prirastek: 6,30 m3/ha, od tega 4,81 m3/ha iglavcev in 1,49 m3/ha listavcev.
GGN GGO Nazarje prikazuje tudi območja, ki so predlagana, da se jih razglasi za varovalne gozdove, na površini 222,72 ha.

Ob upoštevanju usmeritev iz Programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96), ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v Gozdnogospodarskem območju Nazarje je v GGN GGO Nazarje določeno, da so:
A) najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom:
– ekološke funkcije, med katerimi je najbolj izrazita funkcija varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, na 21.287 ha,
– proizvodne funkcije na 10.917 ha površine ter
– socialne funkcije, med katerimi je najbolj pogosta raziskovalna, na 4.932 ha površine;
B) cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom zlasti:
– varovanje gozdnih zemljišč in sestojev,
– pridelovanje lesa,
– varovanje mest in turističnih naselij pred prahom in imisijami iz industrijskih središč,
– uravnavanje vodnega odtoka v gozdnih kompleksih na večjih nadmorskih višinah ter na poplavnih območjih ob Savinji,
– varovanje virov pitne vode pred onesnaženjem,
– varovanje habitatov redkih in ogroženih živalskih vrst, zlasti ptic, ter rastlinojede divjadi,
– ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih in kulturnih vrednot v gozdnem prostoru;
C) usmeritve za doseganje teh ciljev zlasti:
– skupinsko postopni sistem gospodarjenja, v gozdovih z večjim deležem jelke tudi prebiralni sistem gospodarjenja,
– izgradnja primerne mreže gozdnih prometnic,
– zmanjšanje deleža smreke v čistih enomernih smrekovih gozdovih,
– dosajevanje bukve in jelke, kjer naravno obnavljanje ni zadovoljivo,
– povečanje povprečne lesne zaloge,
– povečanje deleža debelih dreves v sestojih,
– pospešena obnova starih vrzelastih sestojev,
– zmerno poseganje v jelovih sestojih in pospeševanje prebiralne zgradbe,
– intenzivna nega mladih sestojev, zlasti ogroženih ter sestojev na dobrih rastiščih,
– ohranjanje ugodnega stanja vseh avtohtonih vrst v gozdnih ekosistemih;
Č) na podlagi ciljev ter usmeritev načrtovani ukrepi za obdobje 2001–2010 naslednji:
– najvišji možni posek 2,045.655 m3, od tega 1,607.555 m3 iglavcev in 375.100 m3 listavcev,
– gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 6.536 ha,
– nega mlajšega drogovnjaka na površini 800 ha,
– dela varstva gozdov pred požari, erozijo, žuželkami in divjadjo ter ostalega varstva v obsegu 17.520 delovnih dni,
– nega habitatov prosto živečih živali z vzdrževanjem grmišč, travinj in vodnih virov v gozdu, sajenjem sadik plodonosnega drevja, postavljanjem valilnic ter ohranjanjem in nege dela biotopa v obsegu 507 delovnih dni,
– ostala dela za krepitev funkcij gozdov v obsegu 172 delovnih dni,
– gradnja gozdnih vlak v dolžini 322,79 km,
– gradnja gozdnih cest v dolžini 85 km.
Cilji, usmeritve in ukrepi so v GGN GGO Nazarje določeni tudi na nivoju gospodarskih razredov.

Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot iz 2. člena tega odloka v obdobju 2003–2010 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi iz prejšnjega člena.
Zavod za gozdove Slovenije mora preveriti skladnost ciljev, usmeritev in ukrepov, določenih v gozdnogospodarskih načrtih iz 2. člena tega odloka, katerim veljavnost poteče v letih 2006 do 2009, s cilji, usmeritvami in ukrepi iz prejšnjega člena, ter v primeru ugotovljenih neskladnosti najpozneje v sedmem letu veljavnosti teh načrtov vložiti pobudo za njihovo spremembo pri ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo.

Po en izvod GGN GGO Nazarje je na vpogled na Zavodu za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje, v Gozdarski knjižnici Gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 2, Ljubljana, ter na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56-58, Ljubljana, kjer se nahaja tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja GGN GGO Nazarje.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

EVA 2003–2311-0183