Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99, 67/02 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Sprejme se gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: GGN GGO Slovenj Gradec) št. 11/01 z dne 29. 11. 2002, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec.

V Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec, ki meri 88.828 ha, je z dnem 1. 1. 2001 na podlagi podatkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot Mislinja, Paški Kozjak, Pohorje, Plešivec, Dravograd, Ravne, Mežica, Črna-Smrekovec, Radlje – levi breg in Radlje – desni breg, z začetkom veljavnosti od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000, ugotovljeno naslednje stanje gozdov:
A) površina: 59.975,36 ha, od katere je:
– 54.450,11 ha večnamenskih gozdov, 504,08 ha gozdnih rezervatov, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, 1.772,50 ha gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, vendar je gospodarjenje prilagojeno socialnim in ekološkim funkcijam, ter 3.248,67 varovalnih gozdov, ki so bili kot taki razglašeni z GGN GGO Slovenj Gradec 1991–2000;
– 42.955,37 ha zasebnih gozdov v lasti fizičnih oseb in 17.019,99 ha državnih gozdov;
B) lesna zaloga: 303,2 m3/ha, od tega 261,7 m3/ha iglavcev in 41,5 m3/ha listavcev;
C) tekoči letni prirastek: 7,44 m3/ha, od tega 6,30 m3/ha iglavcev in 1,14 m3/ha listavcev.
GGN GGO Slovenj Gradec prikazuje tudi območja, ki so predlagana, da se jih razglasi za varovalne gozdove, na površini 254,99 ha.

Ob upoštevanju usmeritev iz Programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96), ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec je v GGN GGO Slovenj Gradec določeno, da so:
A) najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom:
– proizvodne funkcije na površini 23.188,73 ha,
– ekološke funkcije, med katerimi je najbolj izrazita funkcija varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, na površini 14.967,12 ha, ter
– socialne funkcije na površini 5.242,83 ha;
B) cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom zlasti:
– trajna in večnamenska raba gozdov,
– trajna in optimalna izraba lesne biomase,
– ohranjena kulturna krajina s tradicionalnimi oblikami poselitve,
– ohranjenost biotopov in krepitev biotske raznovrstnosti gozdnih ekosistemov,
– ekološko stabilni gozdni ekosistemi,
– rastišču prilagojena zgradba in drevesna sestava sestojev,
– optimalna odprtost z gozdnimi prometnicami;
C) usmeritve za doseganje teh ciljev zlasti:
– gojenje stabilnih gozdov, ki so odporni na negativne vplive iz okolja, zlasti emisije, sneg, veter, podlubnike,
– intenzivnost gozdnogospodarskih ukrepov prilagoditi proizvodni sposobnosti rastišč in razvojni dinamiki sestojev,
– intenzivnost vzdrževanja gozdnih prometnic prilagoditi njihovemu javnemu pomenu in obremenitvi zaradi izkoriščanja in rabe gozdov,
– lastnikom kmetij omogočiti krčitve gozdov v gozdnati krajini na površinah, primernih za kmetijsko obdelavo,
– vzpostavitev malopovršinsko raznodobne zgradbe pri večini gozdov ter prebiralne zgradbe na rastiščih jelke s praprotmi,
– krepitev lesne zaloge in povečanje izkoriščenosti proizvodne sposobnosti na najbolj produktivnih rastiščih,
– upoštevanje ekoloških in socialnih funkcij pri zadovoljevanju ekonomskih interesov lastnikov gozdov,
– ohranitev gozdov na vseh površinah s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami,
– izobraževanje in osveščanje lastnikov gozdov;
Č) na podlagi ciljev ter usmeritev načrtovani ukrepi za obdobje 2001–2010 naslednji:
– najvišji možni posek 2,584.969 m3, od tega 2,334.139 m3 iglavcev in 250.830 m3 listavcev,
– gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 12.826 ha,
– nega mlajšega drogovnjaka na površini 408 ha,
– dela varstva gozdov pred požari, erozijo, žuželkami, boleznimi in divjadjo v obsegu 8.895 delovnih dni ter ostala dela varstva gozdov v obsegu 500 delovnih dni,
– nega habitatov prosto živečih živali z vzdrževanjem grmišč, travinj in vodnih virov ter postavljanjem valilnic v obsegu 2.805 delovnih dni,
– gradnja gozdnih vlak v dolžini 120 km,
– gradnja gozdnih cest v dolžini 28 km.
Cilji, usmeritve in ukrepi so v GGN GGO Slovenj Gradec določeni tudi na nivoju gospodarskih razredov.

Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot Mislinja, Paški Kozjak, Pohorje, Plešivec, Dravograd, Ravne, Mežica, Radlje – levi breg in Radlje – desni breg v obdobju 2003–2010 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi iz prejšnjega člena.
Zavod za gozdove Slovenije mora preveriti skladnost ciljev, usmeritev in ukrepov, določenih v gozdnogospodarskih načrtih iz 2. člena tega odloka, katerim veljavnost poteče v letih 2006 do 2009, ter v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Črna-Smrekovec z začetkom veljavnosti v letu 2002, s cilji, usmeritvami in ukrepi iz prejšnjega člena, ter v primeru ugotovljenih neskladnosti najkasneje v sedmem letu veljavnosti teh načrtov vložiti pobudo za njihovo spremembo pri ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo.

Po en izvod GGN GGO Slovenj Gradec je na vpogled na Zavodu za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, Slovenj Gradec, v Gozdarski knjižnici Gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 2, Ljubljana, ter na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56-58, Ljubljana, kjer se nahaja tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja GGN GGO Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.