Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99, 67/02 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Sprejme se gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega območja (v nadaljnjem besedilu: GGN GGO Kras) št. 14/01 z dne 29. 11. 2002, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana.

V Kraškem gozdnogospodarskem območju, ki meri 152.476,01 ha, je z dnem 1.1.2001 na podlagi podatkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot Goriško, Kras I, Vrhe, Vremščica, Trnovo, Brkini I, Brkini II, Čičarija, Istra in Kras II, z začetkom veljavnosti od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000, ugotovljeno naslednje stanje gozdov:
A) površina: 79.327,52 ha, od katere je:
– 78.351,25 ha večnamenskih gozdov, 310,15 ha gozdnih rezervatov, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, 406,92 ha gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, vendar je gospodarjenje prilagojeno socialnim in ekološkim funkcijam, ter 259,20 varovalnih gozdov, ki so bili kot taki razglašeni z GGN GGO Kras 1991–2000;
– 62.508,01 ha zasebnih gozdov v lasti fizičnih oseb ter 87,36 ha zasebnih gozdov v lasti pravnih oseb, 16.515,29 ha državnih gozdov ter 216,86 ha občinskih gozdov;
B) lesna zaloga: 117,8 m3/ha, od tega 35,4 m3/ha iglavcev in 82,4 m3/ha listavcev;
C) tekoči letni prirastek: 4,40 m3/ha, od tega 1,46 m3/ha iglavcev in 2,94 m3/ha listavcev.
GGN GGO Kras prikazuje tudi območja, ki so predlagana, da se jih razglasi za varovalne gozdove, na površini 1.245,57 ha.

Ob upoštevanju usmeritev iz Programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96), ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v Kraškem gozdnogospodarskem območju je v GGN GGO Kras določeno, da so:
A) najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom:
– proizvodne funkcije na površini 16.320,30 ha,
– ekološke funkcije na površini 7.013,12 ha ter
– socialne funkcije na površini 1.719,85 ha;
B) cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom zlasti:
– zagotavljanje in krepitev varovalnega pomena gozdov,
– zagotavljanje in krepitev ekološke stabilnosti gozdov,
– zagotavljanje ustreznega vpliva gozda na vodni režim – uravnavanje odtoka in kvalitete vode,
– zagotavljanje uravnoteženosti med površino gozda in drugimi rabami prostora,
– varovanje naravne dediščine ter habitatov avtohtonih in redkih živalskih vrst,
– višji donosi lesa, tako po količini kot po kvaliteti,
– dvig izkoriščenosti proizvodnega potenciala na najboljših rastiščih,
– učinkovit sistem protipožarnega varstva;
C) usmeritve za doseganje teh ciljev zlasti:
– pretežno skupinsko postopno gospodarjenje, panjevsko gospodarjenje le z upoštevanjem ustreznih prilagoditev,
– zmanjšanje deleža neavtohtonih drevesnih vrst,
– pospeševanje naravne sestave in upoštevanje naravnega sukcesijskega razvoja gozdne vegetacije,
– intenziviranje nege mlajših gozdov,
– povečanje deleža starejših razvojnih faz, predvsem v gozdovih avtohtonih listavcev,
– usmerjanje obnove borovih sestojev in sestojev drugih neavtohtonih iglavcev v sestoje s pretežnim deležem listavcev,
– spremljanje zdravstvenega stanja gozdov,
– dopolnjevanje sistema protipožarne infrastrukture v gozdu,
– dopolnjevanje omrežja gozdnih prometnic,
– združevanje lastnikov za delo v gozdu;
Č) na podlagi ciljev ter usmeritev načrtovani ukrepi za obdobje 2001–2010 naslednji:
– najvišji možni posek 1,495.730 m3, od tega 557.130 m3 iglavcev in 938.600 m3 listavcev,
– gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 3.676 ha,
– nega mlajšega drogovnjaka na površini 2.710 ha,
– dela varstva gozdov pred žuželkami, boleznimi in divjadjo v obsegu 2.530 delovnih dni, varstva gozdov pred požari z gradnjo 289 km novih in vzdrževanjem 400 km obstoječih protipožarnih presek v obsegu 16.500 delovnih dni,
– nega habitatov prosto živečih živali z vzdrževanjem grmišč, pasišč, vzdrževanjem vodnih virov v gozdu, sajenjem sadik plodonosnega drevja, ohranjanjem in nege dela biotopa, pomembnega za ohranjanje in razvoj ogroženih vrst, ter načrtnim puščanjem biomase v gozdu v obsegu 5.200 delovnih dni,
– gradnja gozdnih vlak v dolžini 310 km,
– gradnja gozdnih cest v dolžini 189 km.
Cilji, usmeritve in ukrepi so v GGN GGO Kras določeni tudi na nivoju gospodarskih razredov.

Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot iz 2. člena tega odloka v obdobju 2003-2010 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi iz prejšnjega člena.
Zavod za gozdove Slovenije mora preveriti skladnost ciljev, usmeritev in ukrepov, določenih v gozdnogospodarskih načrtih iz 2. člena tega odloka, katerim veljavnost poteče v letih 2006 do 2009, s cilji, usmeritvami in ukrepi iz prejšnjega člena, ter v primeru ugotovljenih neskladnosti najpozneje v sedmem letu veljavnosti teh načrtov vložiti pobudo za njihovo spremembo pri ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo.

Po en izvod GGN GGO Kras je na vpogled na Zavodu za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Partizanska 49, Sežana, v Gozdarski knjižnici Gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 2, Ljubljana, ter na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56-58, Ljubljana, kjer se nahaja tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja GGN GGO Kras.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

EVA 2003–2311-0187