Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem na pobudo Janeza Jemca in drugih iz Ljubljane, na seji dne 3. julija 2003

1. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 – za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 75/00) se razveljavi.
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje – za območja urejanja ŠS 6/2 Gunclje, ŠS 6/11 Gunclje, Šl 6/1 Turboinštitut, ŠR 6/2 RC Gunclje in ŠR 6/1 RC Šentvid (Uradni list RS, št. 98/00) se v delu, ki ureja območje ŠS 6/11 Gunclje, razveljavi.

1. Pobudniki živijo na območju ŠS 6/11 Gunclje, ki ga urejata odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 – za območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: odlok o planu) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje – za območja urejanja ŠS 6/2 Gunclje, ŠS 6/11 Gunclje, Šl 6/1 Turboinštitut, ŠR 6/2 RC Gunclje in ŠR 6/1 RC Šentvid (v nadaljevanju: odlok o PUP). Izpodbijajo odlok o planu v celoti in odlok o PUP v delu, ki na njihovem območju načrtuje gradnjo velikega trgovskega centra in stanovanjskega naselja z okoli 80 do 100 stanovanji za 350 prebivalcev. Načrtovani objekti naj bi stali na opuščenih proizvodnih površinah (nekdanje območje ŠP 6/2 SKIP, sedaj ŠS 6/11), vendar pobudniki menijo, da so preveliki in neprijazni bivalnemu okolju in da bo zato načrtovana gradnja poslabšala njihovo bivalno okolje. Navajajo, da mestna občina ni izdelala programa priprave in strokovnih podlag in da sta zato izpodbijana predpisa v neskladju z 2. členom zakona o planiranju v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) in z določbami 23., 34., 35. in 36. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN). Javna razgrnitev in javna obravnava osnutkov izpodbijanih odlokov naj bi bili v neskladju s 37. in z 38. členom ZUN. Odlok o planu naj bi bil v neskladju tudi z 49. in s 50. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP), ker zanj ni bilo pridobljeno mnenje vlade o usklajenosti s prostorskimi izhodišči planskih aktov države. Menijo, da načrtovane gradnje glede na njen obseg (več kot dva hektara površin) ni primerno urejati z ohlapnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji, zato je odlok o PUP v neskladju s 25. členom ZUN.
2. Mestna občina odgovarja, da odlok o planu ni v neskladju z 49. in s 50. členom ZUreP, ker ne posega v obvezna izhodišča dolgoročnega plana države, saj spreminja namembnost dosedanje proizvodne cone tako, da jo namenja stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. Prav tako zavračajo druge očitke pobudnikov o nezakonitostih izpodbijanih aktov. Načrtovani objekti (pretežno stanovanjski) naj bi se gradili na pozidanih površinah in bodo le zaokrožili obstoječe gradbene strukture. Po navedbah mestne občine so krajani imeli možnost ves čas postopka javne razgrnitve in javne obravnave vlagati pisne pripombe v knjigo pripomb, do njih so bila zavzeta stališča in v besedilo odlokov so bile vključene sprejete pripombe. Sočasna priprava in sprejemanje odlokov naj bi krajanom omogočala preglednost nad načrtovano prostorsko spremembo.
3. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje je pojasnil, da mestna občina predloga odloka o planu ni predložila v postopek usklajevanja interesov v prostoru, zato Vlada njegove usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov države ni obravnavala.

4. Pobudniki živijo na območju urejanja ŠS 6/11 Gunclje, na katerem je načrtovana gradnja stanovanjskih objektov in trgovskega centra, zato izkazujejo pravni interes za oceno zakonitosti odloka o planu in odloka o PUP v delu, ki ureja to območje. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Odlok o planu in odlok o PUP sta bila pripravljena in sprejeta po določbah ZPUP, ZUreP in ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP-1). Prehodni oziroma končni določbi 171. in 173. člena ZUreP-1 podaljšujeta veljavnost obstoječih prostorskih planov in prostorskih ureditvenih pogojev, zato odloka začasno oziroma prehodno veljata.
6. V zadnjem poglavju ZUreP je bil predpisan postopek usklajevanja dolgoročnih in srednjeročnih prostorskih planov ter določene obveznosti nosilcev planiranja (lokalnih skupnosti in države) v tem postopku z namenom, da so se državni in lokalni interesi v prostoru uskladili. Po določbah 49. in 50. člena ZUreP je bilo treba za osnutek prostorskega plana lokalne skupnosti pridobiti stališče vlade o njegovi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana države in z rešitvami v srednjeročnem planu države. Lokalne skupnosti so bile dolžne osnutke svojih planskih aktov predložiti vladi, ta pa jih je morala o morebitnih neusklajenostih obvestiti najpozneje v 45 dneh in jim naložiti odpravo ugotovljenih neskladij.
7. V obravnavanem primeru je Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje ustavno sodišče obvestil, da mestna občina osnutka odloka o planu ni predložila v postopek usklajevanja interesov v prostoru. Mestna občina v odgovoru navaja, da je prostorski plan že uskladila z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana države, zato ga ni poslala v ponovni postopek. Po njenem stališču izpodbijani akt ne posega v obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana države. Vendar je sklep o tem pristojna sprejeti le vlada. Postopek usklajevanja interesov v prostoru je nujen pri vsakokratni spremembi ali dopolnitvi planskih aktov. Mestna občina bi zato izpodbijani odlok o planu morala predložiti vladi, čeprav je šlo samo za spremembo že obstoječega planskega akta. Postopek usklajevanja interesov v prostoru je bil poglavitni način kontrole usklajenosti občinskih planskih dokumentov z obveznimi izhodišči državnih planov. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo (odločba št. U-I-188/93 z dne 12. 5. 1994, Uradni list RS, št. 32/94 in OdlUS III, 51, odločba št. U-I-341/96 z dne 3. 7. 1997, Uradni list RS, št. 45/97 in OdlUS VI, 98, odločba št. U-I-261/98 z dne 9. 11. 2000, Uradni list RS, št. 111/2000 in OdlUS IX, 256, odločba št. U-I-166/00 z dne 5. 4. 2002, Uradni list RS, št. 36/02 in OdlUS XI, 51), da njegovo nespoštovanje pomeni bistveno kršitev zakona. Ugotovljena kršitev ZUreP je bila torej takšne narave, da sama po sebi zadošča za razveljavitev odloka o planu. Ker je ustavno sodišče odlok o planu razveljavilo že iz tega razloga, se ni spuščalo še v oceno drugih očitkov pobudnikov.
8. Po 22. členu ZUN so se s prostorskimi izvedbenimi akti, kot je odlok o PUP, sprejele odločitve o gradnji ob upoštevanju usmeritev in odločitev iz dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana lokalne skupnosti. Odlok o PUP predstavlja v izpodbijanem delu operacionalizacijo rešitev iz odloka o planu, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, zato je moralo v tem delu razveljaviti tudi odlok o PUP. Ker je ustavno sodišče ta del odloka o PUP razveljavilo že iz tega razloga, se ni spuščalo še v presojo drugih očitkov pobudnikov.
9. Na podlagi prvega odstavka 45. člena ZUstS ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, odpravi ali razveljavi. V obravnavanem primeru se je ustavno sodišče odločilo za razveljavitev izpodbijanih aktov, ker na podlagi odloka o PUP v delu, ki načrtuje območje ŠS 6/11 Gunclje, še ni bilo izdano dovoljenje za gradnjo, ki bi terjalo morebitno odpravo škodljivih posledic.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.