Na podlagi 7. in 9. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/99), v skladu z Nacionalnim programom športa Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/00), ter 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 62/99) je Občinski svet občine Črna na Koroškem na 7. redni seji dne 3. 7. 2003 sprejel

Predmet tega pravilnika je delitev sredstev za šport, ki jih občina zagotavlja v vsakoletnem proračunu na podlagi določil zakona o športu in usmeritvi nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji.
S tem pravilnikom Občinski svet občine določa merila, pogoje in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa. Pravilnik opredeljuje tudi ostala sredstva za šport, ki jih občinski svet zagotavlja za šport.

Izvajanje občinskega programa športa se določi z letnim programom športa, ki ga sprejme občinski svet na predlog športne zveze.
Letni program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz proračuna občine.
Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega v letnem programu športa se zagotavljajo naslednje vsebine:
– športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa;
– športna rekreacija;
– kakovostni in vrhunski šport;
– šport invalidov;
– izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih kadrov;
– znanstvena raziskovalna dejavnost, meritve, analize in svetovanja;
– založniške in propagandne dejavnosti;
– mednarodne, državne, medobčinske in občinske prireditve;
– informacijski sistem na področju športa;
– izgradnja in vzdrževanje športnih objektov.

Za sofinanciranje športni programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo:
– športna društva,
– zveza športnih društev,
– zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki imajo organizirano športno dejavnost po zakonu o društvih.

Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo sedež v Občini Črna na Koroškem;
– imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti;
– imajo organizirano redno dejavnost in vadbo;
– imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini in so registrirani v skladu z zakonom o društvih;
– občini dostavljajo redno poročilo o realizaciji programa ter druge zahtevane podatke.

Občinska proračunska sredstva namenjena za športne programe se pridobijo na podlagi kandidature na javnem razpisu.

Postopek javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov vodi tri članska komisija, ki jo imenuje župan.
Naloge komisije so:
– priprava javnega razpisa;
– pregled prispelih prijav na javni razpis;
– vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu z določili tega pravilnika;
– priprava poročila županu;
– spremljanje izvajanja športnih programov in določitev sankcij v skladu s tem pravilnikom;
– izvajanje drugih nalog, ki ji določi župan.
Administrativne naloge opravlja občinska uprava.

Javni razpis se izvede praviloma do 31. decembra za prihodnje leto. Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 45 dni. Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s tem pravilnikom in na način, da omogoči zbiranje vseh potrebnih podatkov za vrednotenje programov ločeno za programe določene v 2. členu pravilnika. Razpisna dokumentacija mora biti na razpolago od dneva razpisa dalje na sedežu občine. Zaračunava pa se lahko največ v višini stroškov fotokopiranja razpisne dokumentacije.
Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upošteva le popolna dokumentacija določena z razpisno dokumentacijo. V roku 8 dni od odpiranja vlog se pisno pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloga ni popolna, da jo dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni od prejema poziva.

Javni razpis mora biti javno objavljen. Objava javnega razpisa mora vsebovati:
– ime, naziv in sedež neposrednega uporabnika proračuna Republike Slovenije;
– predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo prejemniki;
– določitev obdobja, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena;
– datum, do katerega morajo biti vloge predložene;
– datum odpiranja vlog;
– rok, v katerem bodo prijavljeni obveščeni o izidu javnega razpisa;
– kraj, ter čas in osebo pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
Poleg podatkov, ki so navedeni v prejšnjem odstavku se lahko objavijo še drugi podatki, če se to zahteva glede na vrsto javnega razpisa.

Komisija pripravi predlog razdelitev finančnih sredstev na podlagi meril za vrednotenje programov športa.
Višina sofinanciranja posameznih programov športa se opredeli v točkah, v deležih sofinanciranja, kot izhaja iz meril za vrednotenje programov športa.
Po sprejetju proračuna župan ali po pooblastilu odbor za družbene dejavnosti določi vrednost točke. Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk in glede na razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu za izvajanje športa.
Župan vse kandidate obvesti s sklepom o izboru in vrednotenju njihovega športnega programa. V roku 30 dni po obvestilu župan sklene pogodbo s posameznimi izvajalci programov športa.

Pogodba med občino in izvajalcem športnega programa vsebuje: podatke obeh skleniteljev pogodbe, višino dodeljenih sredstev, namen in vsebino programa, čas realizacije programa, rok za oddajo poročil, nadzor nad porabo dodeljenih sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
Način nakazovanja dodeljenih sredstev se opredeli v posameznih pogodbah.

Vsi izvajalci programa športa morajo do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto podati letno poročilo o porabi dodeljenih sredstev in o izvedbi programa.
Vsi izvajalci, ki prejmejo več kot 1,000.000 SIT, morajo podati do 31. 7. tekočega leta polletno poročilo o porabi dodeljenih sredstev. V primeru, da se dodeljena sredstva ne uporabijo v skladu s pogodbo ali programom športa se dodeljena sredstva zmanjšajo ali ukinejo. V primeru, da izvajalec uporabi dodeljena sredstva za vsebine, ki niso v njegovi na javni razpis prijavljeni vlogi, se mu dodeljena sredstva ukinejo. Izvajalec pa mora vsa dodeljena sredstva vrniti za tekoče leto. V primeru, da dodeljena sredstva ne vrne v tekočem letu, se izvajalca v prihodnjem letu ne obravnava, ne glede ne pomembnost programa športa.
V primeru, da izvajalec programa športa med letom zmanjša obseg dela, ne porabi vseh sredstev, župan s sklepom prerazporedi ta sredstva drugim izvajalcem.

Nadzor nad proračunskimi sredstvi izvaja nadzorni odbor občine in župan občine oziroma od župana pooblaščena oseba.

Izhodišča za pripravo meril so opredeljena z razvrstitvijo športnih panog oziroma programov v naslednje skupine:
1. skupina
Izvajalci programov športa v individualnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka.
2. skupina
V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izpeljujejo programe v kolektivnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez le za naslov ekipnega državnega prvaka.
3. skupina
V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izpeljujejo različne športno-rekreativne programe.
4. skupina
V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci miselnih iger.

1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov
1.1. Športna vzgoja predšolskih otrok
Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Aktivnost otroka v prvih letih življenje je podlaga za kasnejše gibalne dejavnosti, hkrati pa vpliva na razvoj njegovih spoznavnih procesov, socialni in emocionalni razvoj. Zato moramo v tem obdobju poskrbeti za optimalen razvoj gibalnih sposobnosti, sistematično posredovati osnovna gibalna znanja, z ustreznimi vsebinami in oblikami športne vzgoje pa spodbuditi otrokovo aktivnost in ustvarjalnost in omogočiti razvoj njegove osebnosti. Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi, sistematično pa moramo vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok.
1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Minimalni program je program Zlati sonček; obsega vsa temeljna športna znanja, ki jih morajo otroci te starosti spoznati in osvojiti, poudarjeno je zlasti učenje plavanja. Poleg Zlatega sončka so še » Ciciban planinec », »Naučimo se plavati » in druge oblike redne športne vadbe.
Programi na ravni lokalne skupnosti:
– Zlati sonček,
– Naučimo se plavati,
– Cicibanec planinec,
– športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci.
Programi na ravni države:
– Zlati sonček.
1.2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok
1.2.1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe.
Zaradi pomena gibalne dejavnosti za skladen razvoj otroka in mladostnika se zavzemamo, da bi bil otrok športno aktiven vsak dan.
Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Programi na ravni lokalne skupnosti:
– Zlati sonček,
– Krpan,
– Naučimo se plavati,
– drugi 80-urni programi.
Iz javnih financ se na ravni lokalne skupnosti sofinancira: strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev plavanja na skupino, v kateri je največ 10 otrok in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok, objekt.
Programi na ravni države:
– Zlati sonček,
– Krpan,
– Naučimo se plavati,
– programi v počitnicah,
– šolska športna tekmovanja,
– športni oddelki.
Sofinancira se: propagandno gradivo, preverjanje znanja in plavalni tečaj za neplavalce, programi v počitnicah, organizacija in izpeljava regijskih in državnih šolskih športnih prvenstev, tehnološka oprema.
1.2.2. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eno od meril uspešnega dela z otroki. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje učnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora pedagog-trener zasledovati in uresničevati v tem občutljivem obdobju zorenja mladih športnikov.
V programe se lahko vključijo otroci od 6. do 11. leta in od 11. do 15. leta, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti.
Programi so razdeljeni v tri stopnje. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti:
1. cicibani, cicibanke 240 ur
2. mlajši dečki in deklice 240 do 400 ur
3. starejši dečki in deklice 300 do 800 ur
1.2.3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami.
Programi na ravni lokalne skupnosti
Iz javnih financ se sofinancira: strokovni kader za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je 10 otrok, objekt.
1.3. Športna vzgoja mladine
1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine
Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v programe.
Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad (kajenje, alkoholizem, narkomanija) ter zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti.
Programe za mladino od 15. do 20. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Programi na ravni lokalne skupnosti
Iz javnih financ se na ravni lokalne skupnosti sofinancira: strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih, objekt.
1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu.
Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti: 400 do 1100 ur.
Programi na ravni lokalne skupnosti
Na ravni lokalne skupnosti se iz javnih financ sofinancira: objekt, strokovni kader.
1.3.3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Uspeh v športnih dejavnostih vpliva na uspešno socialno integracijo, polno in bogatejše življenje. Oblike dejavnosti so športna vadba, tekmovanje in tečaji ter posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir.
Programe na ravni lokalne skupnosti se sofinancira iz javnih financ: strokovni kader za 80 urni program na skupino, v kateri je največ 10 mladih in objekt.
1.4. Športna dejavnost študentov
Športna dejavnost študentov je pomembna sestavina življenja študentov. Je dopolnilo intelektualnemu delu in pripomore k popolnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti.
1.4.1. Interesna športna dejavnost študentov
Programi na lokalni ravni obsegajo:
– 80-urne programe v športnih panogah.
Sofinancira se strokovni kader za 80-urne programe v skupini, v kateri je največ 20 študentov in študentk, objekt.
2. Športna rekreacija
Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa.
Programi na ravni lokalne skupnosti
– 80 ur programa vadbe na skupino, ki šteje 20 članov in članic, v različnih športnih panogah.
Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira iz javnih financ: najemnina objekta, za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, pa tudi strokovni kader.
3. Kakovostni šport
V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa.
Programi na ravni lokalne skupnosti.
Iz javnih financ na ravni lokalne skupnosti se sofinancira predvsem najemnina objekta za 320 ur.
4. Vrhunski šport
Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Ministrstvo sofinancira predvsem priprave in nastope slovenskih državnih reprezentanc v športnih panogah, ki so na rednem programu olimpijskih iger.
5. Šport invalidov
Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
Programi na ravni lokalne skupnosti:
– 80 ur programa na skupino, v kateri je največ 10 invalidov.
6. Šolanje in izpopolnjevanje kadrov
Razvoja in programov športa ni brez strokovnih kadrov, zato moramo podpirati usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom.
7. Promocijska dejavnost
Športne akcije, mednarodna dejavnost, športne prireditve.
8. Sredstva za normalno delo ŠZ Črna na Koroškem
Ta znašajo do 10% vrednosti programa športa.

Tabele za določitev višine sredstev sofinanciranja so priloga tega pravilnika.

S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati pravilnik o vrednotenju športnih programov v Občini Črna na Koroškem, objavljenega v MUV, št. 7/99 z dne 6. 4. 1999.
Pravilnik o sofinanciranju športa v Občini Črna na Koroškem začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Uporablja pa se od 1. 1. 2004.